Močno barvo borovnicam dajejo antocianini, ki so izjemnega pomena v boju proti demenci in kognitivnemu pešanju v starosti. Demenca se lahko začne že od 30 do 50 let, preden so opazni prvi simptomi, zato je v tem primeru res pomembna preventiva. Redno uživanje borovnic nekajkrat na teden lahko pomaga zmanjšati vnetje v možganih, kar pomeni lažjo komunikacijo celic med seboj zaradi povečanega pretoka krvi skoznje. Uživanje borovnic pomaga izboljšati spomin in lahko poveča samo zmožnost pomnjenja. Borovnic se drži tudi ime »hrana za možgane«.
Skodelica borovnic na dan pomaga ohranjati normalen krvni tlak ter elastičnost ožilja, kar nas varuje pred srčno-žilnimi boleznimi.
Še posebej dobro je, da jih uživajo ženske, ki so v in po menopavzi bolj nagnjene k razvoju le-teh.
Borovnice nas varujejo pred škodljivimi učinki težkih kovin, izboljšajo prebavo ter zaščitijo oči.
Zakaj uživati borovnice?
Uživanje borovnic poveča količino dušikovega oksida v krvi. Dušikov oksid je krvni biomarker, eden najpomembnejših nevrotransmiterjev v krvožilnem sistemu. Skrbi za prožnost arterij, njihovo gladkost in sposobnost prilagajanja različnim zahtevam prekrvavitve. Ima tudi odločilno vlogo pri blaženju vnetij in delovanju spomina.
Borovnice so zelo »hvaležno« sadje za diabetike, saj imajo nizek glikemični indeks ter lahko delujejo pozitivno na regulacijo krvnega sladkorja in odzivnost na inzulin. Morda nasvet, ki se prenaša iz roda v rod: pri sladkorni bolezni se za izboljšanje priporoča vsakodnevno uživanje skodelice borovnic.
Njihove gozdne sorodnice naj bi potencialno lahko preprečevale oslepitev zaradi degeneracije rumene pege in katarakto.
Hranila, ki jih vsebujejo borovnice
Borovnice vsebujejo hidroksicimetno, hidroksibenzojsko kislino, flavonole in druge antioksidante (pterostilben in resveratrol). Slednja naj bi pomagala uravnavati holesterol v krvi. Antioksidanti pomagajo k učinkovitejši antioksidativni obrambi telesa, saj višajo antioksidativni status telesa in ščitijo prebavni trakt (sploh pred rakom na debelem črevesu). Borovnice, ti mali modri sadeži, se ponašajo še z vitaminom A, cinkom, kalijem, železom, kalcijem in manganom ter nekaj prehranskimi vlakninami.
Kako jih uživati?
Najboljše, kar vam borovnice ponujajo, lahko dobite le iz svežih borovnic, ki za pot od grma do vas ne prepotujejo polovice sveta. Pozimi je dobra alternativa svežim zamrznjena različica, saj so izgube mikrohranil minimalne.
»Potrebujemo jih za marmelado!« je stavek, ki ga majhni pridelovalci borovnic ne slišimo radi, saj smo zagovorniki tega, da jih je najbolje pojesti sveže. Naj vam zaupamo, da je borovničeva marmelada res odlična, saj pri vkuhavanju ne potrebujete sladkorja zaradi izjemne arome. Sama pripravljam marmelado brez sladkorja in njena trajnost ni vprašljiva, saj v hladni kleti brez težav stoji tudi dve leti in več, če je prej ne zmanjka. Odlične so tudi »vroče borovnice« z domačim bananinim sladoledom.
V sezoni, ki traja od konca junija do konca avgusta, se posladkajte s svežimi borovnicami in si jih priskrbite za zimsko zalogo! Najboljše so same, neposredno z grma, ali pa prijetno ohlajene z jogurtom. Za poletni zajtrk sem vam pripravila moj najljubši recept.
Več borovničevih receptov najdete spodaj:
- borovničev jogurt brez sladkorja
- presna borovničeva cheesecake torta
- borovničev proteinski napitek
- borovničeva veganska skuta
- borovničev proteinski smoothie
- Terezina veganska torta z jagodičevjem
- Terezina ovsena kaša z borovnicami
Kadar svežih ni na voljo, pa se lahko s slastnimi recepti posladkate tako, da v recept namesto skodelice svežih vmešate žličko liofiliziranih borovnic v prahu iz Finske, ki so na voljo celo leto.
