Uživati sezonsko hrano je ceneje, bolj zdravo in naravno. Ko začne z dreves odpadati listje in postaja zunaj vse bolj hladno, nam narava sama podari vrsto različnih živil z zanimivimi okusi in vonji, ki so kot nalašč za naš organizem, ki se pripravlja na zimo. Poleg buč, jabolk in fig lahko v jeseni najdemo še veliko drugih zanimivih živil, ki popestrijo naše obroke. V nadaljevanju vam predstavljam top 10 živil, ki jih še lahko uvrstimo v naš jedilnik v času jeseni.
Vedeti, katero sadje in zelenjava sta sezonska je dobro iz več razlogov. Med vsemi najbolj izstopa to, da so sezonska lokalna živila cenejša, bolj sveža in vsebuje jo neprimerljivo več hranil. Sezonskih lokalnih živil namreč ni potrebno prepeljati od daleč iz držav iz vsega sveta, da pridejo do nas. Naberemo jih lahko v njihovi optimalni zrelosti in ne predčasno.
Ste kdaj pomislili, kako širok spekter živil lahko zaužijemo, če uživamo sezonsko in lokalno? Če uživamo živila glede na sezono, nam ni treba skrbeti, da bi jedli isto sadje in zelenjavo dan in noč vse dni v letu.
Odpraviti se moramo na tržnico in preveriti, katero sadje in zelenjavo se najde v našem okolju. Če niste vajeni hoditi po tržnicah in se raje odpravite v trgovino, se pred nakupom pozanimajte, katera živila so sezonska. Seveda pa sezonska živila niso enaka po vsem svetu in se razlikujejo glede na to, kje živimo. Naslednja so značilna za našo lepo Slovenijo.
1. Križnice
Vse družine križaste zelenjave, v katero spadajo cvetača, brokoli, belo in rdeče zelje, ohrovt in podobna zelenjava, so jesenska sezonska živila. Ta zelenjava je bogata z vitaminom C, topnimi vlakninami in vsebuje spojine imenovane glukozinolati, ki pomagajo ščititi organizem pred razvojem raka. Bolj kot je mrzlo zunaj, ko križnice pridelamo, bolj sladkega okusa bodo. Iz njih lahko pripravimo okusno prilogo že če jih samo podušimo in popečemo.
2. Hruške
Mnogo ljudi se ne zaveda, da obstaja pet velikih skupin hrušk, med katerimi izrazito izstopa sorta Viljamovka. Gre za rumene huške v obliki zvončka, ki imajo sladko in mehko meso. Hruške so dober vir topnih vlaknin, ki znižujejo slab holesterol (LDL) in so vir vitamina C, kalija in folacina. Če imate raje hruške v sladici kot samostojno, si pripravite izvrstno hruškino pito (klikni za recept).
3. Sladki krompir
Sladki krompir je najslajši tekom jeseni. Izjemno bogat je z beta karoteni, ki se v našem organizmu spremenijo v vitamin A, kot tudi z vlakninami v olupku. Izberite sladki krompir, ki nima odrgnin ali madežev in ima gladek olupek. Zakaj je sladki krompir bolh hranljiva različica navadnega krompirja in katere so njegove prednosti, si preberite v prispevku tukaj.
4. Por
Por zori v obdobju med avgustom in februarjem. Podoben je zeleni čebuli, samo da je večji in ima bolj nežen in bolj sladek okus. Doda se ga lahko k različnim jedem, kot so na primer juhe ali rižote. Por je odličen vir vitamina C, železa in vlaknin. Izberite por, ki nima poškodb, listi pa so svetlo zeleni.
5. Jabolka
Jabolka so eden izmed najpogosteje pridelanih sadežev pri nas. Poznamo več sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in hranilni sestavi. Jabolka vsebujejo v olupku nekaj vlaknin, bogata pa so z vitamini med katerimi izstopajo biotin, vitamin B6, vitamin K in vitamin C in minerali, kot so mangan, kalij in železo. Jabolka so eden izmed bolj pomembnih virov polifenolov v prehrani; med njimi je jabolko posebej bogato s kvercetini, ki v izolirani in koncentrirani obliki pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka.
6. Rdeča pesa
Rdeča pesa je tipično živilo za naše kraje, saj so jo gojili že Rimljani in uporabljali za zdravljenje vročine in prebavnih motenj. Rdeča pesa je bogat vir magnezija ter folne kisline, ter vir kalija, železa, kroma in mangana. Sok rdeče pese znižuje krvni tlak zaradi vsebnosti anorganskih nitratov. Ti pripomorejo tudi pri izboljšani fizični sposobnosti, saj stimulirajo delovanje mitohondrijev v naših celicah. Sok rdeče pese tako pomaga pri izboljšani vzdržljivosti pri teku ali kolesarjenju. Pri pesi so užitni tako listi kot koren, ki se ga lahko uživa svežega, kuhanega ali pečenega. Mlajši listi rdeče pese so primerni za v solato, medtem ko lahko starejše uporabimo na enak način kot liste blitve ali špinače. Več o rdeči pesi najdete v prispevku: 5 zdravilnih učinkov rdeče pese.
7. Kislo zelje
Kislo zelje je tipična hrana naših babic in dobro je, da ga uživamo tudi mi. Vsebuje vitamin C, folno kislino in vlaknine, zato ga je izredno pomembno uživati v jesenskem in zimskem času, ko potrebujemo dobro odpornost. Včasih so zelje fermentirali zaradi obstojnosti, saj je tako brez problema ostalo užitno dlje časa, ko zelenjave niso mogli spraviti na hladno. Danes vemo, da s fermentacijo mlečno kislinske bakterije spremenijo glukozo v mlečno kislino in nekatere druge spojine, ki dajo kislemu zelju poseben okus. Gre za probiotične bakterije, ki jih z uživanjem kislega zelja vnesemo v telo, kar ugodno vpliva na sestavo naše črevesne flore in je naravni probiotik. Kislo zelje vsebuje beta-karoten in glukozinolate ter v manjših količinah cink in železo. Je nizokalorično živilo, ki si ga lahko privoščimo v tako rekoč neomejenih količinah. Več o zelju preberite tukaj.
8. Orehi
Orehi so oreščki, ki vsebujejo predvsem polinenasičene maščobne kisline, od tega največ linolno (omega-6) in alfa-linolensko kislino (omega-3), o katerih smo pisali že v prejšnjih člankih. Alfa-linolenska kislina in polifenolne spojine ter vitamin E pomagajo pri ohranjanju kognitivnih in motoričnih funkcij in pozitivno vplivajo na možgane, pomagajo pri boljšem spominu in zmanjšujejo možnost za pojav Alzheimerjeve bolezni. Pri orehih uživamo jedrca, ki vsebujejo tudi vlaknine, rastlinske sterole in nekatere aminokisline. Orehi imajo zelo dobro prehransko sestavo, še posebej v primerjavi s kakšnimi bolj eksotičnimi oreščki, zato lahko brez skrbi najdejo prostor v našem jedilniku. Več o koristih orehov si preberite v članku tukaj: Orehi – superživilo proti depresiji.
9. Buče
Buče so živilo, ki prav tako uspešno rastejo na naših vrtovih, njihova značilnost pa je intenzivna oranžna barva mesa. Bučno meso vsebuje velike količine vitamina C, beta karotenov, vitamina B6, folata in kalija. V bučah najdemo tudi polisaharide, sterole in nekaj beljakovin. Ker vsebujejo veliko antioksidantov, se njihovo uživanje priporoča v jesenskem času, saj delujejo v našem organizmu zaščitno in zmanjšujejo oksidativni stres, ki v našem telesu povzroča vnetja. V temnem in zaprtem prostoru lahko buče hranimo tudi do 12 mesecev. Poleg mesa najdemo v bučah tudi bučna semena, ki so prav tako užitna. Vel o njihovih zdravilnih lastnostih najdete v prispevku tukaj.
10. Kostanj
Kostanj je živilo, ki zori v času oktobra in novembra. Vsebuje pretežno ogljikove hidrate, prehranske vlaknine ter linolno maščobno kislino, nekaj vitaminov, mineralov in antioksidantov, med katerimi so v večji meri prisotni vitamin C, folat, vitamin B6, tiamin, mangan, baker in kalij. Ker vsebuje veliko škroba, ga uvrščamo med škrobnata živila in je zato kalorično bogato živilo. Kakorkoli pa gre za sezonsko živilo in ga po končani jeseni ne boste več dobili v naravi ali na policah in si ga zato v jesenskem času brez skrbi lahko privoščimo tudi nekoliko več. Kostanj lahko dodate tudi v sladice, torte ali iz njega pripravite jesensko kostanjevo pogačo.
Seznam jesenskih sezonskih slovenskih živil bi se lahko še nadaljeval (od kakijev, grozdja, granatnega jabolka, ajde in gob, do repe in radiča), saj imamo srečo, da živimo na rodovitnem in z živili bogatem predelu sveta. Narava nam ponuja ogromno užitne hrane in prav je, da jo znamo poiskati in si jo ustrezno uvrstiti v jedilnik. Uživanje sezonskih živil ustrezno krepi organizem na način, ki je v danem obdobju zanj najbolj optimalen. Tako je v jesenskem času izredno pomemben zadosten vnos vitamina C, drugih vitaminov in mineralov, s katerimi si okrepimo imunski sistem in tako brez bolezni in prehladov preživimo zimo. Poleg tega pa še »prišparamo«. Pojdimo torej v naravo in odkrijmo lepote, ki nam jih ponuja. Sončna jesen, kot jo imamo letos, je kot nalašč za to.
