Sezonska hrana ima veliko prednosti pred uvoženo hrano: ima boljši okus in je bolj sveža, ima večjo hranilno vrednost, kar je boljše za naše zdravje in hkrati tudi dobro za okolje, saj zelenjava ne prepotuje dolgih transportnih poti iz drugega konca sveta iz na njeno pridelavo potrebujemo manj energije kot zelenjava, ki jo gojijo v stekleni volni. Sezonska zelenjava je tudi cenejša. Kot potrošnik boste lahko uživali v sezonski raznolikosti in navdušenje nad prvim okusom prav sezonske hrane je težko premagati. Jagoda pozimi je lahko videti privlačna, vendar nima niti približno takšnega okusa kot poletna. Če sledimo sezoni, lahko močno zmanjšamo tudi ogljični odtis.

Slediti sezoni pomeni jesti bolj raznovrstno. Veliko manj verjetno je, da bomo eno isto vrsto sadja ali zelenjave jedli dan za dnem, ker se živila v naravi menjajo skozi vse letne čase, celo mesece.

Kaj torej jesti v marcu, da bo kar najbolj sezonsko, sveže in hranljivo?

Marec je mesec, ki ga vrtnarji pogosto poimenujejo t.i. »the Hungry Gap«, kar pomeni mrtvo sezono za kmete in vrtnarje, saj zaradi nizkih temperatur novih pridelkov še ni mogoče pridelati, zaloge jesenskih in zimskih pridelkov pa počasi zmanjkuje. Zimska zelenjava se bliža koncu sezone, vendar poletni pridelki še niso na voljo. Vendar to ne pomeni, da boste stradali in še vedno je veliko izbire za izbiro sezonskih živil.

Zelenjava

Kodrolistnati in listnati ohrovt

Ohrovt vsebuje več železa kot govedina. Vsebuje veliko pomembnih hranilnih snovi, vitaminov, folne kisline in magnezija. Je bogat vir vitamina C, ki je izredno koristen za naš imunski sistem, metabolizem in hidracijo. Vsebuje ga kar 10x več kot špinača! Več o razlogih za uživanje ohrovta si preberite v prispevku tukaj.

Brstični ohrovt

Brstični ohrovt je izjemno zdrav, ker tako kot vse križnice vsebuje posebne protirakave spojine. Bogat je z vlakninami, zato pomaga pri zdravi prebavi, in poln mineralov, folne kisline in vitamina C. Na žalost ga zaradi njegovega specifičnega okusa marsikdo ne mara, ali pa nam preprosto zmanjka idej za okusno pripravo. Poskusite s tem receptom (klikni tukaj).

Por

En srednje velik svež por vsebuje skoraj tretjino priporočenega dnevnega odmerka folne kisline za odraslega človeka. 200 gramov kuhanega pora zagotovi petino dnevne potrebe po vitaminu C, ki je pomemben v boju proti okužbam. Vsebuje tudi pomembne rudnine kot so kalij, fosfor, magnezij in železo.

Zelje (belo in rdeče) – sveže in vloženo

Zelje je pravo domače superživilo. Vsebuje veliko vitamina C in antioksidantov, ki nam pomagajo pri odpornosti pred raznimi boleznimi. Kislo zelje je eden najcenejših naravnih virov vitamina C. Uživamo ga lahko surovega, kot kislo zelje, v solati ali kuhanega. Odlično je tudi fermetnirano zelje vloženo skupaj z drugo vrsto zelenjave kot je ohrovt, pesa, korenček, koleraba, ingver in druga zimska zelenjava, ki jo imanujemo “kimchi”.

Repa

Repa spada med korenovke, tako kot koleraba, korenje, redkvice, rdeča pesa, zelena in pastinak. Je bližnja sorodnica zelja, zato ni čudno, da lahko drug drugega nadomestita v mnogih jedeh, na primer pri žgancih. Ko pomislimo na repo, si po navadi zamislimo okroglo belo vrtnino z vijoličasto obarvanim vrhom, a obstaja več različnih vrst. Ker imajo vse podoben, značilen okus, lahko za večino jedi uporabite različne vrste repe. Kot svežo zelenjavo jo lahko uživamo od meseca oktobra pa vse do konca marca.
Repa je bogata z vitamini in minerali, obenem pa ima zelo nizko kalorično vrednost. Zdravju koristni so tudi zeleni deli rastline, zato je odpadka zelo malo. Mnoge raziskave so pokazale, da uživanje zelenjave, kot je repa, znižuje verjetnost pojava debelosti, sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, obenem pa blagodejno vpliva na naš organizem. Ker je polna antioksidantov, upočasnjuje staranje, prehranska vlaknina pa poskrbi za boljšo prebavo.

Cvetača in brokoli

Vse družine križaste zelenjave, v katero spadajo cvetača, brokoli, belo in rdeče zelje, ohrovt in podobna zelenjava, so jesensko-zimska sezonska živila. Ta zelenjava je bogata z vitaminom C, topnimi vlakninami in vsebuje spojine imenovane glukozinolati, ki pomagajo ščititi organizem pred razvojem raka. Bolj kot je mrzlo zunaj, ko križnice pridelamo, bolj sladkega okusa bodo. Iz njih lahko pripravimo okusno prilogo že če jih samo podušimo in popečemo. Lahko pa iz njih naredite toplo zimsko juho v kombinaciji s porom in bučkami.

Mikrozelenje

Celo sezono lahko doma gojite svoje mikrozelenje iz semen redkvice, brokolija, sončnic, graha, ohrovta, lahko pa mikrozelenje kupite tudi v ekoloških trgovinah.

Mikrozelenje so mlade rastlinice zelenjave, zelišč in drugih rastlin, ki popolnoma razvijejo klične liste, včasih pa tudi prve prave liste. Zrastejo od 4 do 8 cm, odvisno od vrste. Prav zato vsebujejo v povprečju od 4- do 6-krat več hranil kot odrasle rastline iste vrste. Sveže rezano mikrozelenje lahko uživamo praktično povsod: v sendvičih, namazih, zavitkih, jedeh iz testenin, juhah, solatah … Lahko  ga uporabimo tudi kot dekoracijo. Mikrozelenje uživamo celo – s steblom in z listi, korenine pa pustimo v zemlji. Pri nas lahko kupite mikrozelenje naročite pri družini Šebenik v Borovnici.

Peteršilj in zelena

gomoljna zelena
Zelena je vsekakor odlična zelenjava, na katero smo morda malo pozabili, a jo velja uživati. Vsebuje veliko antioksidantov in vitamin K, prav tako pa tudi vitamina A in C, folat in kalij. Raziskave kažejo, da lahko fitokemikalije v zeleni pomagajo pri zamanjševanju krvnega tlaka in uravnavajo raven krvnega sladkorja. Ekstrakt semena zelene lahko pomaga pri uravnavanju glukoze in ravni inzulina in s tem pomaga uravnavati telesno maso. Pitje soka iz zelene na tešče je dober način, da že zjutraj vzpodbudimo svoj prebavni sistem in si tako zagotovimo energijo, ki jo potrebujemo za začetek dneva. Več o zeleni smo pisali tukaj.

Radič in solatnice (rdeči radič, siljen, štrucar, motovilec, endivja)

Grenkoba daje radiču zdravilno vrednost. Le ta namreč zdravilno vpliva na naše prebavne organe. Spodbuja tudi delovanje jeter in vranice ter krepi apetit. Radič lahko pripravimo samega s krompirjem kot solato. Odlično se poda tudi k ostali zelenjavi. Lahko ga tudi kuhamo (npr. dodamo v rižote ali k testeninam).

Artičoke

Artičoka nam lahko pomaga k boljši presnovi maščob, čiščenju organizma in celo k znižanju holesterola. Vrhunec njene sezone je mesec maj, lahko pa jo najdete že v marcu in aprilu. Artičoke pospešijo izločanje žolča, ta pa pomaga pri prebavi maščob in iz jeter odplavlja toksine, odvečne maščobe in odpadne snovi. Pripomogla bo k vzdrževanju normalnega nivoja maščob v krvi, k delovanju prebavil v primeru slabosti, občutka polnosti in napenjanja, k delovanju jeter in razstrupljanju. Ima tudi vlogo pri ohranjanju telesne teže. Lahko prispeva k znižanju nivoja maščob v krvi.

Koleraba (nadzemna in podzemna)

Koleraba vsebuje fitokemikalije, ki odpravljajo rakotvorne snovi v telesu in ščitijo jetra pred napadom škodljivih toksinov. Imajo tudi glukozinolate, ki preprečujejo nastanek tumorjev v telesu. Pozimi si lahko iz nje pripravite kolerabno juho ali jo dodate drugi zelenjavi (jeste lahko pečeno ali surovo).

Špinača

Špinača je poleg kodrolistnatega ohrovta eno redkih živil bogatih z vitaminom K, ki je pomemben za zdravje kosti. Poleg tega vsebuje še kar nekaj drugih vitaminov in mineralov, bogata pa je tudi s karotenoidi, ki imajo antioksidativni učinek. Lahko jo uživate kuhano ali surovo kot dodatek drugi solati ali zelenemu smutiju.

Rdeča pesa

Rdeča pesa je tipično živilo za naše kraje, saj so jo gojili že Rimljani in uporabljali za zdravljenje vročine in prebavnih motenj. Rdeča pesa je bogat vir magnezija ter folne kisline, ter vir kalija, železa, kroma in mangana. Sok rdeče pese znižuje krvni tlak zaradi vsebnosti anorganskih nitratov. Ti pripomorejo tudi pri izboljšani fizični sposobnosti, saj stimulirajo delovanje mitohondrijev v naših celicah. Sok rdeče pese tako pomaga pri izboljšani vzdržljivosti pri teku ali kolesarjenju. Pri pesi so užitni tako listi kot koren, ki se ga lahko uživa svežega, kuhanega ali pečenega. Mlajši listi rdeče pese so primerni za v solato, medtem ko lahko starejše uporabimo na enak način kot liste blitve ali špinače. Več o rdeči pesi tukaj.

Druge vrste zelenjave:

  • Črna redkev
  • Motovilec
  • Korenje
  • Krompir (več vrst)
  • Topinabur
  • Sladki krompir
  • Pastinak
  • Mlad česen
  • Buče in bučke
  • Čebula in šalotka

Sadje

Rabarbara
Jabolka
Pomaranče
Grenivke
Kivi
Granatno jabolko

Divje rastline:

Divji česen, čemaž
Regrat, regačica

Marčevska sezonska hrana je še vedno odlična za pripravo toplih obrokov, ko je zunaj še hladno. Zato predlagam, da si ta mesec pripravljate tople juhe, zelenjavne enolončnice z brezglutenskimi žiti kot so ajda, proso, kvinoja, ješprenj, amarant, sladki krompir, hkrati pa že pričnete uvajati večje količine toplhih grenkih solat kot so radič, regrat, cikorja, ki jih lahko obogatite s toplim navadnim ali sladkim krompirjem.

Kje kupiti sezonsko in lokalno pridelano zelenjavo?

Skoraj vsak od nas ima nekaj kilometrov od doma kakšnega lokalnega kmeta, kjer lahko kupi lokalno pridelano zelenjavo. Slovenci imamo to srečo, da se nam ni treba peljati daleč po kvalitetno zelenjavo. Sadje in zelenjavo lahko kupite tudi na lokalnih tržnicah, v običajnih trgovinah ali ekoloških trgovinah, kjer boste dobili bolj kvalitetno sadje in zelenjavo. Eden takšnih je na primer Sadni Vrt v Mengšu, katere zelo rada obiščem. Med vikendom pa pogosto obiščem hiško zaupanja med Šentjakobom in Domžalami, ki ima vedno na voljo sezonsko zelenjavo, ki je zrasla le nekaj metrov stran. Takšna zelenjava je tudi veliko bolj okusna, zato so tudi zimske solate in zelenjavne juhe veliko bolj okusne.
Preberite tudi:

5 korakov za naravno krepitev imunskega sistema

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

5 × štiri =