Če ste med tistimi, katerih jedilnik sestavljajo predvsem rastline, se verjetno zavedate nehumanega ravnanja z živalmi v prehranski industriji, ali pa ste na takšno prehrano prešli iz zdravstvenih razlogov. Kakorkoli, prej kot slej se gotovo srečamo še z eno etično dilemo: vplivom, ki ga ima naša hrana na okolje.
Gojenje živali za meso in mleko ima velik “prehranski odtis” oziroma v izvirniku foodprint– tako lahko poimenujemo količino emisij ogljika, ki so nastale v procesu prihoda hrane iz polja na krožnik. Tako mlečna kot mesna industrija proizvedeta velike količine ogljikovega dioksida, dušikovega oksida in metana – v vseh primerih gre za toplogredne pline. Še posebej metan ima na okolje velik negativen vpliv. Ko se prosto sprošča v ozračje, v atmosferi zadržuje toploto in tako pospešuje globalno segrevanje. V kontekstu globalnega segrevanja se največkrat govori o vplivih CO2 (ogljikovega dioksida), a metan in njegove spojine zadržujejo, merjeno na molekulo, še več toplote. Metan nastaja ob razpadu organskih snovi – kot je na primer gnoj – zato je še posebej problematičen tam, kjer je prisotna živinoreja.
Upoštevati je treba še velike količine vode,ki se porabijo v živinoreji. Velike suše, ki se v zadnjih letih pojavljajo po celem svetu, so temo porabe vode prinesle v ospredje. Največ pozornosti je pritegnila suša v Kaliforniji in veliko se je govorilo o gojenju mandljev in čičerike, ki za svojo rast potrebujeta namakanje. A obstajajo veliko hujši porabniki vode, ki se jim z rastlinsko prehrano izognemo – govedina, svinjina in jagnjetina so na vrhu seznama najbolj vodno potratne hrane.
A tudi če ne uživate mesa, še niste popolnoma nedolžni. Nekatere vrste sadja, zelenjave in žitaric se na seznamu ekološkega odtisa prav tako uvrščajo visoko. Spodnja živila so pogosto problematična, na srečo pa jih lahko nadomestimo z drugimi.
LEČA
Za pol kilograma leče se porabi več kot 2600 litrov vode. Če pojeste veliko leče, lahko svoj prehranski odtis zmanjšate tako, da jo vsaj občasno nadomestite s tofujem (za enako količino sojinih zrn se porabi manj kot 1000 litrov vode). Ali pa v receptih, kjer je navedena suha leča v zrnju, uporabite sojina zrna.
KROMPIR
Krompir iz velikih trgovskih verig se uvršča visoko na seznam virov ogljikovega dioksida v ozračju. Vzrok je tako v njegovi pridelavi kot tudi kasneje v transportu in pripravi jedi iz njega. Na vsak kilogram zaužite jedi ustvari krompir kar 2,9 kilogramov ogljikovega dioksida, zaradi česar velja za eno najbolj problematičnih živil. Ne morete živeti brez njega? Pomembno je, kako ga pripravite! Kuhanje in cvrtje povzročata manj emisij kot dolgo praženje v pečici, zato namesto pečenega krompirja iz pečice rajši izberite kuhanega v oblicah.
RIŽ
Kilogram riža porabi več kot 2000 litrov vode. Na srečo se čedalje bolj uveljavlja posebna gojitvena tehnika, ki porabo vode pri gojenju riža zmanjša za polovico. Zaenkrat ga tu pa tam rajši nadomestite z ječmenom, ki za svojo rast potrebuje veliko manj vode.
SLADKOR
Ni škodljiv samo za vaše zdravje, precej škodljiv je tudi za okolje. Netrajnostne metode gojenja in pomanjkanje nadzora so zaradi uporabe prevelikih količin gnojil že povzročili nepopravljivo škodo v nekaterih dragocenih močvirnatih predelih sveta. Ekologi se že zavzemajo za izboljšanje gojitvenih metod in hkratno povečanje pridelka na farmah sladkornega trsa. V vmesnem času lahko zlahka uporabljamo druga naravna sladila ali pa si pripravimo svojega, tako da zmiksamo datlje, vodo in malce limoninega soka. Lahko pa uporabimo tudi datljev sladkor, ki je po okusu podoben kokosovemu sladkorju in se že dobi v specializiranih ekoloških trgovinah. Datljeve palme najbolje uspevajo v sušnem polpuščavskem podnebju, zato imajo datlji precej nizek vodni odtis.
Če bi želeli brati o podobnih temah in prejemati nasvete za prehrano s katero koristite sebi in planetu, potem vas vabimo, da se nam pridružite v projektu ZameinPlanet.
- Avtor: Erin Vaughan, PREVEDLA: Eva Žontar
- Vir: HappyCow.net
