Kava vsebuje polifenole – klorogensko kislino, bioflavonide, vitamine in minerale. Študije, ki bi dokazovala, koliko jih dejansko sprejme naše telo, za zdaj še niso opravili. Koristni učinki kave so enaki pri kofeinski in brezkofeinski kavi, zatorej pri kavi ne gre zgolj za koristne učinke kofeina, temveč korist celotnega praženega kavnega zrna skupaj. Izoliran kofein je lahko toksičen za naše telo.
Kofein in šport?
EFSA priznava povezavo med uživanjem kofeina in učinkovitostjo vzdržljivostne vadbe višje zmogljivosti in nižjim naporom med vadbo. Učinki kofeina na kratko visokointenzivno vadbo so še nejasni. Kofein, zaužit po vadbi, naj bi vplival na poznejšo regeneracijo tkiva.
Komu se kava odsvetuje?
Pri nekaterih ljudeh lahko skodelica kave ali čaja povzroči neželene učinke – težave s spanjem in vznemirjenost. Dejavniki, ki vplivajo na to, kako se odzivamo na kofein, so spol (moški so bolj občutljivi kot ženske), telesna teža, starost, zdravila ter zdravstveno stanje. Vpliva tudi genetika. Kava pri želodčnih bolnikih poveča izločanje kisline, zato se jim svetuje zmernost.
Kava in ženske
Med nosečnostjo in v času dojenja EFSA priporoča znižan vnos kofeina za 200 mg. Študije zadnjega desetletja ne dajejo prepričljivih dokazov, da bi zmerno pitje kave negativno vplivalo na plodnost ali da bi vplivalo na zaplete pri rojstvu otroka.
Učinki kofeina pri zdravstvenih težavah
Poglejmo si nekaj učinkov kofeina iz kave pri drugih zdravstvenih težavah.
Rak: Pitje kave lahko zmanjšuje obolevnost za rakom na jetrih in cirozo jeter. Tri skodelice kave naj bi to tveganje zmanjšale za več kot polovico. Rak na prostati, ledvicah, debelem črevesu in danki – pri vseh je zmerno uživanje kave lahko zaščitno.
Srčna bolezen in sladkorna bolezen: Raziskovalci v Beth Israel Deaconess Medical Center in Harvard School of Public Health so ugotovili, da pitje kave ne vpliva negativno na srčno bolezen in kap, zmerno pitje kave celo ščiti pred boleznimi srca in kapjo. »Zmerno« pitje kave pomeni dve evropski skodelici kave. Pitje kave prav tako ne deluje spodbujevalno na razvoj dejavnikov za bolezni srca in ožilja ter nima vpliva na raven holesterola in homocisteina. Raziskave navajajo tudi, da naj bi zmerno pitje kave varovalno delovalo v primeru diabetesa tipa 2 in naj bi izboljševalo toleranco na inzulin. Uživanje kave pomaga stabilizirati raven glukoze v krvi in celo pripomore k manjši želji po sladkem. Razlog za to tiči v vezavi kofeina na opioidne receptorje, s čimer prepreči, da bi posegli po drugih priboljških, kot je sladkor.
Raziskave so pokazale, da kava sproži mehanizem v možganih, ki povzroči sproščanje faktorja BDNF ali možganskega nevrotrofičnega faktorja. Ta aktivira možganske matične celice, da se tvorijo novi nevroni, hkrati pa se BDNF izraža v mišicah. Kofein iz kave lahko torej pripomore k ohranjanju mladostnosti naših mišic in možganov.
Žolčni kamni: Kava pomaga pri preprečevanju razvoja žolčnih kamnov.
Kofein in krvni tlak: Kofein neposredno po zaužitju prehodno dvigne krvni tlak, a dolgoročno pitje kave ne poveča tveganja za hipertenzijo. Kofein deluje blago diuretično zaradi njegovega uživanja bomo šli morda večkrat na vodo, a zmerno redno uživanje kave ne povzroča dehidracije.
