Perzeidi ali meteorski dež je viden na severni polobli vsako leto od sredine julija do sredine avgusta. Vrhunec dosežejo v noči iz 11., 12. in 13. avgusta, aktivnost se poveča po polnoči.
Meteorski dež je pojav na nebu, ko v zemeljsko atmosfero vstopijo delci meteorjev, ki izvirajo iz ene točke na nebu ozvezdja Perseus, ki so bili v grški mitologiji sinovi Perseusa. Utrinki so svetli, za seboj puščajo svetlobo, ki hitro izgine. Večina jih razpade že ob vstopu v zemeljsko atmosfero. Kadar tak delec pade na zemljo, ga imenujemo meteorit.
Perzeidom rečemo tudi solze svetega Lovrenca, ki goduje 10. avgusta. To so delci kometa Swift Tuttle, ki prečkajo zemeljsko pot. Kot vodja bruseljskega observatorija je bil prvi, ki je leta 1835 odkril avgustovski meteorski dež in pripisal ozvezdju Perzej, belgijski astronom, fizik in matematik Lambert Adolphe Jaucques Quetelet.
Poiskati je potrebno čim temnejši prostor kjer ni luči, saj svetloba moti opazovanje utrinkov. Vidljivost bo večja, če se povzpnemo na kakšen hrib. Vsako uro naj bi se videlo od 150 do 200 svetlih utrinkov.
Za opazovanje utrinjajočih se zvezd ne potrebuje nobene zaščite, opazovanje prečudovitega neba pa vam bo nepozabna in najintenzivnejša nebesna izkušnja.
- Napisala: Astrologinja Cvetka, www.horarna-astrologija.si
