Prav vsi poznamo občutek, ko se izjemno veselimo dopusta, da se bomo lahko sprostili in spočili ter dopustniške dni preživljali v miru ali aktivno, med raziskovanjem tujih mest in dežel. Nihče od nas si takrat ne želi prebavnih težav, ki bi mu kvarile dopustniške dni. A prav to se pogosto zgodi.
Menjava okolja, sprememba prehrane, pomanjkanje spanca in psihološki dejavniki pripomorejo k temu, da se lahko že prve dni dopusta znajdemo v neprijetnem položaju. Driska ali zaprtje lahko še tako lep dopust pokvarita in povzročita slabo razpoloženje. In ne samo to – kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste v intenzivnem dnevnem tempu komaj čakali, da nastopi dopust in da prispete na cilj, na samem dopustu pa ste nato že isti ali naslednji dan zboleli!
Vse to je izjemno povezano z našo črevesno mikrobioto in neravnovesjem bakterij v črevesju ter posledično šibkim imunskim sistemom – ne pozabimo, da je več kot 70 odstotkov celic imunskega sistema v črevesju.
Ni nam treba daleč od naše dežele, pa se že lahko srečamo s prebavnimi težavami. Driska se običajno pojavi, ker se srečamo s patogenimi bakterijami iz novega okolja (slaba higiena, okužena hrana) ali bakterijami, ki jih naš imunski sistem ne pozna. Kot reakcija telesa, da patogene izloči, se pojavi driska, spremljajo jo lahko tudi črvičenje in abdominalne bolečine, ti simptomi pa nam lahko popolnoma uničijo dopust ali onemogočijo potovanje.
Drug problem je lahko zaprtje, ko več dni ne odvajamo blata, v nas se zato kopičijo toksini in podvrženi smo avtointoksikaciji telesa. Ne le da smo zato napihnjeni in imamo abdominalne bolečine, lahko se tudi izrazito slabo počutimo in celo zbolimo. Velikokrat je lahko pri zaprtju psihološki faktor tisti, ki povzroča težave – ker nismo v domačem okolju, ne moremo/ne želimo na stranišče in posledično se pojavi zaprtje, to pa vodi v neravnovesje bakterij in znajdemo se v začaranem krogu.
Ker nihče ne želi dopusta preživljati s prebavnimi težavami ali boleznijo, si velja zapomniti, da se temu lahko enostavno izognemo s popolnoma naravnim pristopom – uživanjem preizkušenih probiotičnih bakterij. A vsak probiotik ni enako učinkovit in tudi ne enako primeren za različne vrste težav, zato naj v nadaljevanju pojasnim nekaj razlik, da si boste lahko izbrali pravi izdelek za vas in se naučili prepoznati in ločiti dobre in kakovostne probiotike od tistih, ki to niso.
Kaj so probiotiki?
Probiotiki so definirani kot nepatogeni mikroorganizmi (bakterije in kvasovke), ki imajo, če jih uživamo v dovolj veliki količini in dovolj dolgo časa, pozitiven vpliv na naše zdravje. Probiotiki so naravno prisotni v našem telesu, a zaradi našega življenjskega sloga (prehrana, stres, uživanje zdravil…) ali menjave okolja (potovanja) lahko nastane neravnovesje dobrih, slabih in nevtralnih bakterij, takrat pa se lahko pojavijo prebavne težave in lahko celo zbolimo. Z naseljevanjem dobrih probiotičnih kultur lahko ponovno vzpostavimo ravnovesje bakterij, odpravimo ali preprečimo prebavne težave in dolgoročno okrepimo imunski sistem.
Kakšni so pozitivni učinki probiotikov?
Probiotiki nam lahko pomagajo pri številnih težavah – urejajo prebavne težave (zaprtje, diareja, abdominalne bolečine, sindrom razdražljivega črevesja), pomagajo ob vnetni črevesni bolezni in laktozni intoleranci ter tudi pri težavah na drugih področjih: nižanju holesterola, alergijah (še posebej atopičnem dermatitisu), ekcemih, urogenitalnem zdravju, pri preprečevanju prehladov in zdravju ustne votline. Zadnje raziskave kažejo tudi povezavo s psihološkim zdravjem.
Kdaj in kako jih je smiselno uživati?
Probiotično terapijo izvajamo s probiotiki v kapsulah ali prahu.
Probiotične terapije s probiotiki v tekočini ali izdelkih, kot so probiotični jogurti, niso učinkovite. Bakterije so v tekočini namreč izredno nestabilne in hitro propadajo, »probiotični jogurti« in drugi podobni mlečni izdelki pa poleg tega, da vsebujejo premalo dobrih bakterij, da bi se lahko uspešno kolonizirale v našem črevesju, vsebujejo tudi napačne seve. Vsaka žival ima svoje bakterije. Kravje in kozje bakterije dobro denejo kravam in kozam, ne pa tudi človeku. Ti izdelki bodo torej koristili tem živalim, mi pa moramo poskrbeti za vnos bakterij, ki koristijo nam. Bakterije v jogurtih so npr. aktivne na višjih temperaturah, kot je temperatura našega telesa, zato ni prav nobenega razloga, da bi uživali bakterije, namenjene drugim vrstam, ko pa imamo na voljo primernejše probiotike. Terapijo torej izvajajte z dobrim probiotičnim izdelkom v prahu ali kapsuli, ki ima poleg zapisa rodu in vrste zapisan tudi sev probiotika (npr. Lactobacillus acidophilus DDS-1). Svetuje se, da se probiotična terapija izvaja vsaj dva meseca z dnevnim vnosom najmanj 1–3 milijarde probiotika.
Na potovanjih si boste pri preprečevanju diareje najbolj pomagali z nepatogeno kvasovko Saccharomyces boulardii, ki jo zaradi probiotičnega delovanja uvrščamo med probiotike. Že več kot 30 let se uspešno uporablja za vse vrste diarej, ne glede na vzrok (antibiotična, potovalna). V našem telesu deluje protivnetno in nam pomaga v boju s patogenimi bakterijami, zato preprečuje diarejo.
Svetuje se, da S. boulardii začnete uživati pet dni pred potovanjem in jo uživate cel čas potovanja. Počutje bo odlično in prebavnih težav ne bo. Če pa se spopadate z zaprtjem, si lahko pomagate z dobrimi bakterijami, predvsem lactobacilli in bifidobakterijami. Uživati jih lahko začnete že vsaj 14 dni pred dopustom.
Ne pozabite piti dovolj tekočine, ki je ključna, da preprečimo zaprtje. Tako diareja kot tudi zaprtje telo namreč izjemno dehidrirata.
Če pa se spopadate z zaprtjem, si lahko pomagate z dobrimi bakterijami, predvsem lactobacilli in bifidobakterijami. Uživati jih lahko začnete že vsaj 14 dni pred dopustom.
Besedilo: Diana Vlahinič, certificirana svetovalka tradicionalne kitajske medicine in študentka naturopatije. www.or-ca.si
