Že od leta 1890, ko je začenjal svojo prakso, je ameriški zdravnik, John H. Tilden, M. D. govoril o toksemiji in izvajal protokole zdravljenja ter učil ljudi kako živeti in ohranjati dobro zdravje ne da bi zastrupljali svoje telo. Napisal je tudi zelo znano knjigo Temeljni vzrok bolezni, zastrupitev krvi ali toksemija, ki je prevedena tudi v slovenščino. Od takrat se je marsikaj spremenilo in to (na žalost) na slabše. Sodoben človek živi danes v toksični juhi in se večinoma niti ne zaveda, da ravno moderen način življenja prinaša težave.
Predelana hrana, zastrupljeno okolje, zrak, voda, zemlja, intenzivno kmetijstvo in uporaba herbicidov, pesticidov, fungicidov, strupi v bivalnih prostorih (pohištvo, barve, laki, vzmetnice, posteljnina, toksična čistila in kozmetika), oblekah, čevljih, elektrosmog, cepiva, zdravila, težke kovine, amalgamske plombe, promet … so naša realnost že desetletja. Temu lahko dodamo še presnovne procese pri katerih nastajajo toksične snovi, vpliv patogenih organizmov in psihološke vzroke. Kakršenkoli stres, psihične ali fizične narave, vpliva negativno na naša izločala (ledvice, jetra, debelo črevo, pljuča, koža), saj onemogoča njihovo optimalno delovanje.
“Vzroki so konstantni, vedno navzoči in vedno enaki. Le posledice in del, na katerega vzroki vplivajo, se spreminjajo, te spremembe pa so izjemno različne”. John H. Tilden, M.D.
Toksin je v bistvu katerakoli skupina strupenih zmesi živalskega, rastlinskega ali bakterijskega izvora. To so prosti radikali, nestabilne molekule, ki jim primanjkuje en elektron (zaradi tega je izjemno pomembno, da imamo zadostno količino antioksidantov, ki imajo nalogo, da nevtralizirajo proste radikale in jim ne dovolijo, da odvzamejo elektrone molekulam celic in jih poškodujejo). Niso vsi strupi problematični, posebej, ko govorimo o presnovnih procesih, kjer so toksini stranski produkt in jih telo brez težav izloča.
Težava nastane, ko se nivo toksičnosti v telesu poveča in telo ni več sposobno obvladovati toksinov. Toksemija je v bistvu zastajanje strupov v organizmu, saj proces izločanja ni več optimalen. Praktično to pomeni, da se bodo strupi nabirali v naših tkivih in v krvi. Prvi simptomi obremenjenosti s strupi so po navadi glavobol, utrujenost, slabša koncentracija, razdražljivost, pogosti prehladi, občutljivost na določeno hrano, vrtoglavice, slabost, prebavne težave … Če takrat ne ukrepamo, se začne kriza v telesu. Telo bo aktiviralo vse svoje moči, da nam pomaga, da preživimo in bo začelo izločati strupe.
Po navadi je to faza, ko so vsi razstrupljevalni organi že preobremenjeni in je njihovo delovanje precej šibko, intenzivno izločanje pa se odvija skozi druge dele telesa (grlo, želodec, spolni organi, ustna votlina, oči …) in to večinoma v obliki sluzi (velikokrat je obremenjena tudi koža, ko odpovejo druge razstrupljevalne poti, tako da se pogosto pojavijo tudi kožna obolenja). Takrat smo res kronično prehlajeni, imunski sistem se ne odziva na pravilen način in se začnejo kazati simptomi različnih bolezni.
Po dr. Tildnu obstajajo določene faze v razvoju bolezni od prvotnega draženja do akutnega in potem kroničnega obolenja, ki na koncu pripelje do degeneracija telesa, ki se pogosto prevesi v raka. Odvisno, kateri deli telesa in organi so najbolj obremenjeni in kje imamo najbolj šibke točke, tam se bo razvila bolezen. Virusi, določene bakterije, paraziti in drugi potencialno problematični mikroorganizmi se začnejo razvijati in pospešeno uničevati človeško zdravje, če se ustvarijo idealni pogoji za njihov razvoj (to je predvsem kislo in toksično okolje).
V šibkem telesu, polnem strupov, kjer imunski sistem ne more več opravljati svojih nalog in ni obrambe smo izpostavljeni napadu z vseh strani. Enako velja za raka. Rak nastaja v kislem okolju, ki mu primanjkuje kisika. Zakisanost telesa (posebej to vidimo po izjemno kislem urinu, ki je pri rakavih bolnikih izjemno nizek – pH nižji od 5,6) nam pove, da je naše telo prepojeno s toksini.
Potrebno je razumeti, da niso patogeni virusi, bakterije ali paraziti direktno krivi za naše težave, ker je njihovo bohotenje in negativen vpliv na človeško zdravje povezano s predhodno toksemijo, ki jo omenjeni organizmi še pospešujejo s svojimi toksičnimi snovmi, in s tem stopnjujejo zastrupljenost telesa. Najprej je treba odpraviti temeljni vzrok bolezni, potem se bo vse drugo samodejno uredilo.
Ko enkrat razumemo, da lahko sami vplivamo na zmanjšanje toksičnosti okolja in v naših telesih, potem tudi prevzamemo odgovornost za svoje zdravje in se lahko izognemo nepotrebnemu trpljenju. Najlažje je začeti s spremembo našega krožnika. Za zmanjševanje strupov v telesu je seveda odlično, če uživamo čim bolj lokalno in sezonsko hrano ter ekološko pridelano. Začeti je treba z uvajanjem polnovredne rastlinske hrane, bogate z vlakninami, saj ravno vlaknine pomagajo, da se strupi vežejo nanj in jih odstranijo iz telesa (poleg tega tudi hranijo koristne bakterije, ki zmanjšujejo vnetja v telesu, izboljšajo iztrebljanje in pomagajo pri odstranjevanju presežka hormonov).
To pomeni, da uživamo ekološko sadje, zelenjavo, stročnice, žita, nekaj semen, oreščkov in avokada kot dodatni vir kakovostnih maščob (izogibamo se uporabi olj in drugih predelanih maščob), kalčke in mikrozelenje in če nismo navajeni na toliko vlaknin, moramo jih postopoma uvajati. Pazimo tudi na pravilno kombinacijo hrane.
Izogibamo se živilom živalskega izvora (meso, mleko in mlečni izdelki, jajca, ribe), predelani hrani, dodanim sladkorjem (bel, rjavi, kokosov, agavin sirup, rižev slad, brezovo sladilo, umetna sladila …), glutenskim žitom, tipično alergeni hrani, kvasu, alkoholu, kavi in drugim poživilom ter kajenju. Večji del naše prehrane morajo biti bazična živila (predvsem sadje in zelenjava).
Ta faza lahko traja kakšen mesec. Če smo že na polnovredni rastlinski prehrani, potem lahko začnemo z naslednjo fazo. V tej drugi fazi se prehranjujemo izključno s presnim sadjem, zelenjavo, kalčki in mikrozelenjem, lahko pijemo sveže stisnjene sadne in zelenjavne sokove in smutije in ne dodajamo nikakršnih maščob (v zimskem času lahko dodajamo začimbe, ki nas bodo pogrele in zmanjšale hladilni učinek presne hrane). Če se takrat pojavijo močni razstrupljevalni simptomi, jih ustavimo, tako da zvečer dodamo nekaj kuhane zelenjave.
Za še globlje razstrupljanje, posebej, če smo že zboleli za kakšno boleznijo, je treba pospešiti celoten proces. To pomeni, da smo v tretji fazi večinoma na sadni dieti (najboljše monoobrok sadja) in za večerjo pojemo nekaj zelenjave brez maščob, vmes pa tudi pijemo smutije ali sveže stisnjene sokove. Še bolj intenzivno čiščenje telesa (četrta faza) in osvobajanje toksinov je post ob sokovih, za katerega se tudi pravilno pripravimo.
Odlično je tudi, da se navadimo, da ne pijemo in ne uživamo hrane vsaj 12 ur. Recimo, če končamo večerjo ob 19 h, potem ničesar ne jemo in ne pijemo do 7 ure zjutraj naslednji dan. Vsekakor je zelo pomembno, da se pred vsemi temi spremembami posvetujemo z izkušenimi svetovalci, nutricionisti, dietetiki, detox specialisti, saj je vsak posameznik drugačen in potrebuje individualni pristop pri zdravljenju in razstrupljanju. Lahko dodajamo še različna zelišča in zdravilne rastline, ki bodo pospešile celoten proces (tudi izvajamo antiparazitno kuro).
Ne smemo pa pozabiti na reševanje notranjih vzorcev, sproščanje, kakovosten spanec, vsakodnevni stik z naravo, prilagojeno in primerno telesno aktivnost, dihalne vaje, aktiviranje limfnega pretoka, masaže in samomasaže, izogibanje toksinom iz okolja … Če želimo, da je pospešeno razstrupljanje uspešno, moramo delovati na več različnih nivojih in celostno.
Po končanem čiščenju telesa pa je treba živeti čim bolj zdravo in prilagojeno potrebam človeškega telesa (večkrat letno pa lahko naredimo še kakšno postno kuro). Na koncu ne pozabimo, da se telo vsak dan razstruplja samo, omenjeni ukrepi le ustvarjajo boljše pogoje, da dobi možnost uspešnega opravljanja te življenjsko pomembne naloge.
Avtorica prispevka: Jelena Dimitrijević, certificirana nutricionistka in holistična svetovalka za zdravo življenje
