Botanično ime za buče je Cucurbita. Plod teh velikih, plezalnih rastlin, pripada družini kumar. Buče so v sorodu s kumarami in melonami. Poznamo več sort, manjše (bučke) in velike (buče). Med manjše uvrščamo bučke cukini in patišonke, ki jih ne skladiščimo in rastejo na grmičku. Med velike buče pa spadajo vrtne, jedilne ali zimske buče, ki so posebnih oblik, rastejo na dolgih pogajnkih, njihov okus pa spominja na oreščke ali kostanj.
Manjše pogosto uporabljamo kot prilogo zelenjavnim jedem, pripravimo jih lahko samostojno na žaru, v omaki ali v surovi obliki na solatah. Večje buče uporabljamo predvsem za juhe ali sladice. Odlične pa so tudi pečene v pečici, ki jih lahko namesto krompirja uživamo samostojno. So tudi dobra manj kalorična zamenjava za krompir. 
Priporoča se, da jim dodamo maščobo, saj se vitamini v bučah tako lažje absorbirajo. Uporabimo jih lahko tudi v kombinaciji s sadjem v pitah, različnih sladicah, presnih pudingih, smutijih ali v zelenjavnih enolončnicah. Odlične so v juhah, dobro se kombinirajo s kostanjem in jabolki ter toplimi začimbami kot so cimet, ingver, kardamom, klinčki in zvezdnati janež. Bučno juho lahko obogatimo s kuhanim kostanjem ali naribanim jabolkom, korenjem. Za zgostitev pa raje kot moko uporabimo grahove beljakovine, ki imajo odličen nevtralen oreškast okus in se lepo podajo okusu buči hkrati pa jo prijetno zgostijo in ne spremenijo okusa juhi.
Oranžne buče, vrste hokaido ali muškatne buče so odlične tudi za pripravo napitkov. Lahko jih kombiniramo s sadjem in mlekom iz oreščkov, npr. mandljevim. Recept za jesenski smuti s toplimi začimbami najdete tukaj. Uporabite pa jih lahko tudi za bistre sokove iz sokovnika (s korenjem, ingverjem in jabolkom) ali pa izvrstne marmelade v kombinaciji s cimetom in ingverjem.
Hranilne vrednosti buč
Zaradi kombinacije vitaminov in mineralov imajo buče neverjetne koristi na zdravje. Vsebujejo kar 90-odstotkov vode, ostalo predstavljajo beljakovine, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali. So bogat vir vitamina C, riboflavina, kalija, bakra, in mangana. Vsebujejo tudi manjše, vendar pomembne količine vitamina E, tiamina, niacina, vitamina B6, folne kisline, železa, magnezija in fosforja. Vsebujejo malo kalorij, zato jih lahko pogosto uživamo tudi v času hujšanja. Pri tem nam bodo celo pomagale, saj vsebujejo veliko vlaknin, vode in nizko vsebnost sladkorjev in malo kalorij. Nedavne študije so dokazale, da so buče tudi izvrstna hrana za diabetike, za boj proti debelosti in sladkorni bolezni.
Oranžne vrtnine, kot so korenje, nekatere vrste buč in sladki
krompir so dobile barvo po specifičnem karotenoidu, imenovan betakaroten. Znana lastnost karotenoidov je, da se v telesu pretvori v vitamin A, ki pomaga pri preprečevanju bolezni srca in rakavih obolenj. Vitamin A je dober tudi za naš vid in pomaga preprečevati rakava obolenja. Uživanje hrane oranžne barve nam bo pomagalo tudi k lepši polti. Ob zadostnem uživanju teh živil karotenoidi prehajajo iz krvnega obtoka v številne organe vključno s kožo, kjer se nalagajo.
Živila bogata s karotenoidi so pomembni antioksidanti, ki imajo ugodne učinke na zdravje: predvsem na preprečevanja raka debelega črevesja, pljuč, mehurja, materničnega vratu, dojk in kože. Pomagajo tudi pri preprečevanju nastanka očesne mrene in degeneraciji rumene pege.
Med vsemi sadeži vsebujejo največ antioksidantov, ki pomagajo k odvajanju vode iz telesa in spodbujajo k hitrejšemu izgorevanju maščob.
Bučna semena za zdravje prostate
Tudi bučna semena so zdrava hrana – primerna so kot prigrizek ali dodatek jedem. Bučna semena so že od nekdaj uporabljali kot naravno zdravilo proti črevesnim zajedavcem ter pri težavah s prostato.
Bučna semena niso le okusna, temveč so koncentriran vir mineralov in vitaminov. Vsebujejo kar 30 gramov beljakovin, 110% dnevne vrednosti železa in 559 kalorij/na 100g živila. V nasprotju z bučnim mesom so precej kalorična, zato naj pri uživanju velja zmernost (1 pest na dan). So bogat vir selena, ki deluje antioksidativno, preprečuje vnetja in prispeva k zdravju srca in ožilja. Vlaknine v bučah in bučnih semenih pa poskrbijo za dobro prebavo in dajejo daljši občutek sitosti.
Posebnost v bučnih semenih je aminokislina triptofan, ki se v možganih pretvori v hranilo, ki sprošča telo, pomirja živce, izboljšuje spanec in prenaša signale med živčnimi nevroni. Poleg koristi za boljši spanec, serotonin izboljšuje naše razpoloženje.
Bučna semena so še posebej zdrava za moške, saj dokazano preprečujejo raka na prostati. Četrtina skodelice semen vsebuje tudi približno 2,75 mg cinka (okoli 17 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa za odrasle), kar prispeva k moškemu spolnemu zdravju in normalni ravni hormona testosterona.
Bučno olje je bogato z vitaminom E in minerali. Vsebuje približno 80 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, ugodno je tudi razmerje maščobnih kislin omega 3, 6 in 9. Najboljše je seveda hladno stisnjeno, nerafinirano bučno olje, ki se v kulinariki uporablja na različne načine: v solatah, ob dobrem kruhu ali pogači, z njim lahko okrasimo različne jedi, bučno juho ali sladoled. Uporablja pa se tudi v kozmetične namene – za nego kože, zdravje las in zob.
