Kot majhni sončki so, ko se poleti pojavijo na tržnicah. Že živo oranžna barva marelic nam pove, da so polne koristnega beta karotena, vsebujejo pa še marsikaj zdravega.
Točni izvor marelice je neznan. Ocenjujejo, da se je v gojeni obliki prvič pojavila na območju današnje Armenije, kjer so jo z veseljem jedli že v antiki. Arheologi so v Armeniji našli marelične koščice iz obdobja bakrene dobe (okrog 5000 let nazaj)! Iz tega ugibanja izvira tudi njeno latinsko ime, Prunus armeniaca (dobesedno bi to pomenilo “sliva iz Armenije), a drugi viri pravijo, da naj bi marelico udomačili na Kitajskem, spet treji pa, da so jo prvič gojili v Indiji.
Iz Azije naj bi jo v Grčijo prinesel Aleksander Veliki, od tam pa naj bi se razširila po Evropi. Verjetno smo jih največ pojedli svežih, za Perzijce pa so bile na njihovih trgovskih poteh zelo pomembne tudi suhe marelice. Še danes bližnjevzhodne tržnice žarijo od oranžnih kupov posušenih marelic (mimogrede, pri izbiri suhih rajši izberimo nežveplane, ki niso več tako lepo oranžne, so pa bolj zdrave). Suhe marelice vsebujejo manj vode, zato so bolj koncentriran vir sladkorjev in vlaknin kot sveže.
Marelice najbolje uspevajo v celinskem podnebju s hladnimi zimami (ja, v Sloveniji!), a jih lahko gojimo tudi v sredozemskem podnebju, če so zimske temperature dovolj nizke na njihov počitek (tako imenovana dormanca). Plodovi najlepše zorijo v suhem podnebju in pozimi prenesejo nižje temperature kot breskev (tudi do −30 °C). Ker cvetijo zgodaj je nevarnost le, da zgodaj spomladi pomrznejo, kar vsako leto določa to, kako dobra je sezona.
Marelice so, tako kot večina sadja, polne vitaminov in mineralov. Med njimi je najbolj pomemben beta karoten, ki se v telesu pretvarja v vitamin A (marelicam pa daje njihovo značilno oranžno barvo). Mimogrede – če pojemo veliko marelic (ali drugih živil, ki vsebujejo veliko beta karotena), se tudi naša koža obarva nekoliko bolj oranžno.
Bogate so tudi z vitaminom C, ki deluje kot močan antioksidant in prispeva k zaščiti kože pred sončnimi žarki ter nas hkrati pripravlja za hladnejše mesece, ko bomo potrebovali močnejši imunski sistem. Poleg vitamina C vsebujejo marelice še veliko drugih snovi, ki delujejo antioksidativno. Omenimo samo nekatere: kercetin, katehini, epikatehini, galična kislina, proantocianidini in hidroksicinamiki. Imena zvenijo zapleteno, a važno je, kaj omenjene snovi počnejo v telesu: varujejo nas pred prostimi radikali in preprečujejo številne novodobne bolezni.
