voda

Voda predstavlja največji del telesne teže (pri odraslih okoli 55–60 %, pri otrocih do 70 %) in se mora obnoviti vsakih pet oz. deset dni. Iz tega lahko sklepamo, da brez vode resnično ni življenja. Voda je sestavni del celic, tkiv in vseh telesnih tekočin (kri, limfa, slina, izločki žlez, cerebrospinalna tekočina, želodčni in črevesni sokovi itd.).

Vodo v telo vnašamo s hrano in pijačo, v telesu pa nastaja tudi pri procesu metabolizma. Posebej v poletnem času moramo biti pozorni na zadosten vnos vode, saj zaradi visokih temperatur in znojenja ter športne aktivnosti hitro pride do dehidracije. Tisti, ki uživajo več svežega sadja in zelenjave, bodo potrebovali manj vode. Telesno tekočino izgubljamo z urinom, skozi kožo (znojenje) in dihala ter z blatom. Ženske se znojijo manj kot moški, otroci pa manj kot odrasli, kar velja tudi med športno aktivnostjo.

Fiziološke funkcije vode so:

  • regulacija telesne temperature
  • razstrupljanje telesa
  • povečevanje obrambne sposobnosti telesa
  • prenašanje informacij in hranil
  • vzdrževanje vlažnosti sluznic
  • preprečevanje trenja med površinami tkiv

Koliko vode je treba popiti

Za normalno delovanje organizma mora odrasel človek dnevno popiti vsaj 35 g vode na 1 kg telesne teže ne glede na letni čas. Otroci do petega leta starosti naj bi popili okrog 0,75 l vode na dan, do desetega leta pa 1 l, potem pa enako kot odrasli glede na težo, aktivnosti in zunanje temperature. V poletnem času, ko so temperature visoke, moramo zagotovo povečati osnovni vnos tekočin tudi za 40 ali 50 %. To pomeni, da če sicer potrebujemo 2 l vode na dan, bomo v poletnem času potrebovali 3 l. Če smo še fizično aktivni, pa tudi do 6 l, odvisno od trajanja in intenzivnosti športa. Temu je treba dodati še vodo, ki jo telo potrebuje za nevtralizacijo drugih pijač – sladkane pijače, kava, čaj, kakav in alkohol dodatno povečajo potrebo po vodi, saj se pri njihovem razgrajevanju porablja voda. To izračunamo tako, da skupno količino dodatnih pijač pomnožimo z 1,1 in pridobljeno vrednost dodamo osnovni.

voda_sol

Če pride do pomanjkanja vode v organizmu (žeja je že znak, da je nastala dehidracija), se poruši ravnotežje kroženja vode v telesu, to pa lahko pripelje do zastrupitve in smrti. Če se ukvarjamo s telesnimi aktivnostmi, je priporočeno, da pred aktivnostjo spijemo vsaj 2 dl vode, na vsakih 15–20 minut pa še dodatnih 1–2 dl vode, po aktivnosti pa glede na izgubljeno težo (za 1 kg izgubljene teže po športu potrebujemo 1,5 l tekočine).

Zaradi intenzivnega znojenja (posebej takrat, ko so temperature višje) moramo biti pozorni na vnos vode z elektroliti in nekaj glukoze (pri dehidraciji zaradi športne aktivnosti sta najnevarnejša izguba natrija in kalija). Pomembno je tudi, da ne pride do hiponatremije (zastrupitev z vodo), ki je sicer redek pojav, se pa največkrat pojavi pri športnikih, ki pri intenzivni telesni aktivnosti in zaradi znojenja pijejo samo vodo brez elektrolitov. Simptomi so enaki kot pri dehidraciji: slabost, bruhanje, izguba orientacije, zmedenost, krči.

Občutek žeje ni edini kazalnik dehidracije, kar je posebej pomembno pri starejših. Dehidracija pomeni nevarno zvišanje telesne temperature, zgostitev krvi in vročinsko izčrpavanje organizma. Pravilno hidriranost lahko spremljamo tudi glede na barvo urina (svetel urin pomeni primerno hidriranost, temen in majhna količina urina dehidracijo, izredno svetel in velika količina pa nevarnost hiponatremije). Tako bomo skupaj z občutkom žeje in oceno izgube teže po rekreaciji ugotovili resnične dnevne potrebe po vodi.

Žejne celice

Voda ima večjo površinsko napetost, kot je napetost vode v celici, zato počasi prodira v celico. Iz tega razloga je treba vodo uživati v požirkih in čez cel dan, saj ima edino tako dovolj časa, da pride v celico. Takoj ko zjutraj vstanemo, spijemo vsaj pol litra mlačne vode, saj je zjutraj v telesu največja koncentracija strupov, telo je dehidrirano, hkrati pa s tem tudi aktiviramo prebavo. Vodo lahko pijemo pol ure pred obrokom in vsaj eno uro po obroku, da ne razredčimo želodčnih sokov.

Onesnažena voda

V vodi, ki jo uživamo predvsem iz vodovoda (voda iz pipe), je veliko različnih strupenih snovi, atmosferskih plinov, mineralov, organskih snovi, umetnih gnojil, herbicidov, pesticidov, mineralnih olj, težkih kovin, nitratov, klora, natrijevega fluorida, aluminijevega sulfata, parazitov, bakterij, hormonov, zdravil in drugih toksičnih snovi, ki so zelo problematične, saj moramo vodo piti vsakodnevno, s tem pa tudi vnašamo vse te nezaželene snovi, ki povzročajo bolezni. Tudi alternative niso več tako dobre. Deževnica je onesnažena, filtri za prečiščevanje vode se razlikujejo po svoji učinkovitosti, voda iz plastenke pa večinoma ni boljše kakovosti od vode iz pipe, lahko pa zaradi plastike pride do izločanja metilnega klorida in ksenoestrogenov (rakotvorne snovi).

Optimalna voda za pitje

Optimalna voda za pitje je voda, ki ima frekvenco 80 hertzev, kar pomeni, da je velikost delcev, ki jih vsebuje, zelo majhna in voda lahko normalno prehaja v celice. Za primerjavo – voda iz pipe ali plastenke ima 120 hertzev, kar pomeni, da vsebuje večje skupke molekul in da težje prehaja v celice. Poleg tega je boljša mehkejša voda z nizko površinsko napetostjo, kar omogoča tudi lažji prehod v celico. Naravni izviri pitne vode, pitje sveže stisnjenih sokov iz ekološke zelenjave, uživanje surovega ekološkega sadja in zelenjave ali prečiščena voda (reverznoosmozne naprave z ionizatorjem) so dobra rešitev za kakovostne vire vode.

Uporabni nasveti

  • Če se ukvarjamo s telesnimi aktivnostmi, je priporočeno, da pred aktivnostjo spijemo vsaj 2 dl vode, na vsakih 15–20 minut pa še dodatnih 1–2 dl vode, po aktivnosti pa glede na izgubljeno težo.
  • Ženske se znojijo manj kot moški, otroci pa manj kot odrasli, kar velja tudi med športno aktivnostjo.
  • Takoj ko zjutraj vstanemo, spijemo vsaj pol litra mlačne vode, saj je zjutraj v telesu največja koncentracija strupov, telo je dehidrirano, hkrati pa s tem tudi aktiviramo prebavo. Vodo lahko pijemo pol ure pred obrokom in vsaj eno uro po obroku, da ne razredčimo želodčnih sokov.
Sunwarrior beljakovine
Sunwarrior beljakovine
Sunwarrior beljakovine
Prejšnja objavaBučni humus
Naslednja objavaSončni mrk, 11. avgusta
Vsi imamo svoje poslanstvo. Razen tega, da spoznamo svojo resnično naravo, je moje tudi povezano z ozaveščanjem o zdravem in sočutnem načinu življenja s pomočjo prebujanja naravnih mehanizmov samozdravljenja. S podajanjem znanj in s širjenjem dobrih vibracij, ki nas bodo vse skupaj pripeljale do naših notranjih moči pa želim pomagati sebi in drugim. Hkrati sem učenka in učiteljica, raziskovalka življenja samega in nekdo, ki verjame v višji smisel človeškega obstoja. Čeprav sem diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in matematiko - smer profesor geografije, mi ta poklic očitno ni bil namenjen. Od nekdaj sta me zanimala zdrav način življenja in duhovna spoznanja, tako da sem na Inštitutu za naravno medicino pridobila naziv certificirana nutricistka, svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano. Poleg tega se ukvarjam tudi z radiestezijo, ki mi pomaga pri diagnosticiranju in svetovanju. Uporabljam še druge alternativne tehnike, ki mi omogočajo popolnejšo analizo telesa in duha. Svoja znanja in izkušnje nenehno izpopolnjujem, pripravljam različna predavanja, izobraževanja ter delavnice. Trenutno pa se izobražujem v šoli za bioterapevta karmične diagnostike. Vodijo me osebne izkušnje in resnična empatija do soljudi in živali.

PODAJ SVOJE MNENJE

Please enter your comment!
Please enter your name here

17 − enajst =