Besedo “kombuča” lahko uporabljamo za dve stvari: za fermentirano pijačo, ki ima številne zdravju koristne učinke, in za “gobo”, iz katere to pijačo pripravljamo. Recept za domačo kombučo najdete tukaj.
Kultura kombuče
Včasih ji poenostavljeno rečemo tudi goba kombuča, a v resnici ne gre za pravo gobo. Kultura kombuče je nekakšna sluzasta masa, v kateri simbiozno živijo kvasovke in bakterije. Vse skupaj so obdane s celulozno membrano, da je celotna “goba” kompaktna in plava na vrhu tekočine, v katero jo postavimo. Po izgledu je kombuča še najbolj podobna nekakšni sivo rjavkasti palačinki, na otip pa je nekoliko usnjata.
Napitek kombuča
Gre za čaj (največkrat črni), ki je fermentiral ob prisotnosti kulture kombuče. Kvasovke in bakterije osnovno pijačo predelajo in v njej ustvarijo številne koristne snovi. Nastane osvežilna pijača, ki malce spominja na mošt in je praktično brez kalorij in sladkorjev. Kombuča vsebuje veliko organskih kislin, encimov, aminokislin in tudi nekaj alkohola. Alkohol nastaja kot stranski produkt med fermentacijo, a njegova vsebnost običajno ne preseže 1%, zato je njegova vsebnost praktično zanemarljiva.
Zdravstvene koristi kombuče
- bogat vir probiotikov, ki krepijo zdravo črevesno floro
- vir antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale
- spodbuja metabolizem in kurjenje maščob
- preprečuje bakterijske okužbe
- zmanjšuje tveganje za srčnožilne bolezni
- pomaga pri kontroliranju sladkorne bolezni tipa 2
- zmanjšuje tveganje za rakava obolenja
Zgodovina kombuče
Prvi naj bi kombučo pripravljali in pili na Kitajskem in Japonskem. Njena priprava sega pred naše štetje, več kot 2000 let nazaj. Domnevajo, da nosi ime po korejskem zdravniku Kombu, ki je s kombuča čajem zdravim prebavne težave takratnega japonskega cesarja.
Veliko kasneje, konec devetnajstega stoletja, je kombuča prišla do Rusije, še kasneje pa so jo začeli pripravljati in uporabljati še v preostalem delu Evrope.
Tveganja kombuče
Uživanje pravilno pripravljene kombuče je izjemno varno in zdravju koristno, je pa potrebna previdnost pri pripravi. Najbolj pomembno je, da smo pozorni na razvoj plesni. V primeru plesni tako kulturo kot napitek nemudoma zavržemo.
Da preprečite kontaminacijo s plesnimi, je zelo pomembna čistoča. Pozorni bodite na čiste roke, čiste pripomočke in čisto okolje. Prav tako bodite pozorni na ustrezno (sobno) temperaturo in čas fermentacije.
Druga pomembna stvar je, da fermentacija poteka v stekleni posodi. Tako preprečimo, da bi se v napitek sproščale škodljive snovi (kar se pospeši s tem, ko napitek postaja čedalje bolj kisel).
Ali lahko napišete kako hranimo kambucho? Kako jo vzdrževati, ko je že nastala goba?
Če gre za prav način priprave in kombucha ni pasterizirana in filtrirana, jo je potrebno hraniti na hladnem na temperaturi do +8 stopinj Celzija. Le s tem načinom shranjevanja v kombuchi ohranimo vse žive bakterije v pravem ravnovesju in je okus najbolj optimalen.
Več o kombuchi, njenih koristih in pripravi predlagamo, da si preberete na strani: https://www.ayatana.si/blog/bralni-koticek-4/post/ultimativni-vodic-o-kombuchi-46
Ayatana ima tudi odlično svojo kombucho, ki jo lahko kupite v specializiranih ekoloških trgovinah z zdravo prehrano
kje lahki dobim kombuco da zraste v gobo?
Kombucha se ne prodaja, ampak podarja tako kot droži, lahko vprašate v kaksšni facebook skupini z zdravimi recepti, če ima kdo na voljo ali se pozanimate pri Ayatani: https://www.ayatana.si/blog/bralni-koticek-4/post/ultimativni-vodic-o-kombuchi-46