kava

Skodelica dišeče kave pri zajtrku? Je to tudi vaša stalnica? Jo pijete iz navade ali zaradi njenega okusa in delovanja? Pa smo po kavi res bolj zbrani?

Kava vsebuje poživilo kofein, ki ga najdemo tudi v pravem čaju, kakavu in protibolečinskih tabletah. Količina kofeina v skodelici kave je odvisna od vrste kave in njene priprave. Največjo vsebnost ima filtrirana kava, sledita ji turška kava in instantna. Kofein v kavi stimulira naše možgane in za kratek čas poveča njihovo produktivnost. Povečuje izločanje dopamina in adrenalina ter nas navda z občutkom budnosti in povečane pozornosti.

Uživanje kofeina nekaterim dene dobro, drugim slabo – odvisno od tega, kako ga uživamo. Kofein nas »dvigne« tako, da ustavi normalno delovanje adenozina. Adenozin sicer upočasni aktivnost možganov in nas pomiri. Evropska organizacija za varno hrano (EFSA) poroča, da 75 mg kofeina (količina v povprečni skodelici kave) poveča selektivno pozornost (koncentriranje na pomembne stimuluse) in trajno pozornost (ohranjanje osredotočenosti daljši čas). Višji vnos kofeina od dveh skodelic ne prinese okrepljenih učinkov na budnost ali zbranost. Uživanje kofeina se povezuje z zmanjšanjem upada kognitivnih zmožnosti, sploh v starosti, in delovalo naj bi tudi protektivno pri Alzheimerjevi bolezni. V primeru Parkinsove bolezni pitje kofeinske kave zniža tveganje za njen razvoj oz. ga odloži. Manjša tudi pogostost depresije.

V primeru kratkotrajne izčrpanosti – izmenskih delavnikov, dolgotrajne vožnje ali pa navajanja na drug časovni pas – kofein deluje koristno, z večjimi količinami zaužite kave pa ne smemo pretiravati dalj časa.

S kofeinom ali brez?

Kofein je kavi odstranjen z ekstrakcijo s superkritičnim CO2. Glede vsebnosti antioksidantov se brezkofeinska kava ne razlikuje od klasične; če jo pijete zvečer, izberite brezkofeinsko.

Turška, instant ali kapučino?

Pri nakupu instantne kave pazite, da vsebuje le eno sestavino: liofilizirano kavo. Vsi drugi dodatki – sladkor, glukozno-fruktozni sirup, sirup invertnega sladkorja, posušen trsni sladkor, mleko v prahu in arome – spremenijo običajno skodelico kave s koristnim delovanjem na naše telo v sladico oz. spremenijo njeno funkcijo. Skodelice kapučina iz vrečke ne dojemamo kot sladico, zato se pred nakupom kave za domačo pripravo le ustavite za trenutek med policami trgovin in preglejte seznam sestavin. Ker je v pridelavi kave velika uporaba pesticidov, izberite ekološko pridelano.

Kofein v kavi stimulira naše možgane in za kratek čas poveča njihovo produktivnost. Povečuje izločanje dopamina in adrenalina ter nas navda z občutkom budnosti in povečane pozornosti.

Koliko kave največ?

Najvišja dnevna priporočena količina kofeina je 400 mg, kar dobimo s štirimi skodelicami kave (vsaka vsebuje 80–85mg kofeina). Lani je EFSA podala znanstveno mnenje glede varnosti kofeina – iz vseh virov, ne le iz kave. Kot najvišjo priporočeno količino, ki ne povzroči neželenih učinkov, navaja 400 mg kofeina in enkratno dozo ne več kot 200 mg. EFSA poroča, da vsakih dodatnih 100 mg kofeina lahko poslabša kakovost spanca pri občutljivih, sploh pri uživanju kofeina tik pred spanjem.

Obstajajo ljudje, ki so na delovanje kofeina bolj občutljivi kot drugi, in pri njih lahko pride do neželenega delovanja kofeina. Za negativne učinke pri pitju kave ni edini krivec kofein, lahko gre za občutljivost na druge snovi – sladkorje in olja, ki nastanejo med praženjem, ali pa kontaminante, ki so lahko prisotni v kavi.

Več kot 500 mg kofeina dnevno ima lahko negativne učinke: nervoza, razdražljivost, nespečnost, pospešeno bitje srca in tresenje mišic. Pretirano uživanje kave povzroči razdražen želodec in se ne priporoča ljudem z boleznimi želodca.

Več o koristnih učinkovinah kave si preberite v naslednjem prispevku.

 

Prejšnji članekVeganski Tatarski Biftek
Naslednji članekKoristne učinkovine kave
Anja Pristavec (mag. inž. prehrane) je zaključila magistrski študij Prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Svoje raziskovanje usmerja na vpliv prehrane na človeka, pri čemer ji pomaga njena lastna izkušnja s hujšanjem. Izkušnje s prehranskim svetovanjem je pridobila s strokovno prakso pri nutricionistki Mojci Cepuš. V okviru Befit-a vodi svetovanja za različna področja prehrane, prednostno za preventivo proti sladkorni bolezni. Je velika ljubiteljica narave in teka. Delo v domačem nasadu ameriških borovnic jo veseli in sprošča. Rada pripravi tudi marsikatero zanimivo zdravo jed. Na portalu MojeZdravje.net bo z vami delila svoje ideje o zdravih receptih in namigih za zdrav način življenja ter hujšanja. Več o Anji in njenem delovanju si lahko preberete na www.prehrana.info.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

petnajst − 14 =