zakaj-dihati-skozi-nos

Brez dihanja ni življenja, a je ironično, da ravno dihanju posvečamo najmanj pozornosti. Spomnim se, kako so mi učitelji telovadbe, športni trenerji in fitness vaditelji svetovali in govorili, da je pomembno da med vadbo globoko diham skozi usta. Poleg tega pa sem na televiziji videl vrhunske športnike, kako vsi tečejo, skačejo in se gibajo z odprtimi usti. Na ta način sem povsem logično sklepal, da je za vrhunske športne dosežke nujno dihanje skozi usta.

Nato pa mi je julija letos prišla pod roke odlična knjiga DOBER DIH, ki jo je napisal Patrick McKeown in slednja mi je marsikatero poznano pravilo o »zdravem dihanju« povsem postavila na glavo. Avtorja omenjene knjige je že od otroških let pestila astma in dolga leta je jemal različna zdravila, a slednja so mu nudila le začasno olajšanje. Ko je bil star 26 let je odkril metodo Butejko, ki jo je razvil sedaj že pokojni ukrajinski zdravnik Konstantin Butejko. Ko je začel dihati po tej metodi je praktično takoj zaznal zmanjšanje simptomov.

Ko sem knjigo prebral sem začel bolj pozorno opazovati, ne samo sebe, temveč tudi ljudi okoli sebe, kako dihajo in ugotovil sem, da mnogi od njih sploh ne znajo več dihati oz. dihajo napačno, kar lahko vodi do številnih bolezni. Nekateri dihajo samo z zgornjim delom pljuč, drugi dihajo večinoma skozi usta, spet tretji dihajo sicer skozi nos in s trebuhom, vendar preveč intenzivno.

Patrick v svoji knjigi omenja, da je kronično čezmerno dihanje največja ovira za naše zdravje, saj na tak način vdihujemo od dva do trikrat več zraka, kot ga dejansko potrebujemo. Pretirano dihanje oži dihalne poti, omejuje vnos kisika v telo in krči žile.

Knjiga DOBER DIH je s svojimi 272 stranmi dokaj obsežna in s številnimi vajami ter mnogimi podatki.

Najpomembnejša informacija, ki si jo velja zapomniti, je ta, da je nos namenjen dihanju, usta pa hranjenju.

Zase lahko rečem, da sem o tem, da je dobro dihati skozi nos, vedel že kar nekaj časa in, če se je le dalo, sem to prakticiral. Nisem pa vedel nečesa drugega, da je obvezno dihanje skozi nos tudi med različnimi športnimi aktivnostmi kot so npr. sprehod, tek, fitness, plavanje, ples, joga … in tudi med spanjem.

dober dihVsako jutro izvajam različne vaje iz joge, Tibetanski vrelec mladosti ter delam sklece, a ne glede na to kako sem se do sedaj »trudil pravilno dihati«, vedno sem bil po teh vajah precej zadihan. Ko sem prebral knjigo DOBER DIH, pa sem tudi jaz doživel svoj »aha« moment in sem tudi med športnimi aktivnostmi »preklopil« na dihanje skozi nos. Rezultat? Zadihanost se je precej zmanjšala in raven energije se je povečala.

Nisem bil edini, ki je verjel splošnemu zmotnemu prepričanju, ki pravi, da globlji vdih poveča prenos kisika v kri. V knjigi sem zasledil informacijo, da je vsebnost kisika v krvi nemogoče povečati, saj kri skoraj vedno vsebuje dovolj kisika ter da skrivnost ni v kisiku, temveč v ogljikovem dioksidu (CO2).

Glavni dražljaj za dihanje je nakopičeni ogljikov dioksid (CO2), ki ga potrebno spraviti iz telesa, obenem pa je CO2 zelo pomemben, saj prav z njim celice dobijo kisik. Težava se pojavi, ko vdihnemo več zraka, kot ga potrebujemo in tako iz pljuč izdihnemo preveč ogljikovega dioksida, ki ga je zaradi tega v krvi manj.

Če pretirano dihamo le kratek čas, to ne pomeni težave in v telesu ne povzroča trajnih sprememb. Povsem drugače pa je, če dlje časa pretirano dihamo (več dni, več tednov ali celo več let), saj takrat nastanejo biokemične spremembe, ki povzročajo povečano občutljivost ali nizko toleranco za ogljikov dioksid. Ko pride do tega je dihanje trajno nad normalno mejo in receptorji v možganih nenehno spodbujajo dihanje, da bi se telo znebilo ogljikovega dioksida, ki ga telo zaznava kot presežek. Rezultat je navada kroničnega čezmernega dihanja ali kronična hiperventilacija z vsemi negativnimi posledicami.

dihanje-zdravje
Če se le da med športnimi aktivnostmi dihajmo skozi nos.

Čez dan že lahko kontroliramo svoje dihanje skozi nos, vendar pa večina ljudi tudi ponoči nevede spi z odprtimi usti. Zaradi tega dihajo prekomerno, izgubljajo prevelike količine CO2 in s tem povzročijo pomanjkanje kisika v celicah, tkivih, mišicah in možganih. Vse to lahko vodi do jutranje utrujenosti, smrčanja, spalne apneje, potenja, suhih ust po vstajanju, otopelosti, težav z dihali ter nočnih mor in motenj spanja. Rešitev je zelo preprosta, čeprav se bo morda zdela komu malo čudna – dihanja skozi nos se lahko ponoči naučimo tako, da uporabimo Micropore lepilni trak, o čemer si lahko več prebereš v knjigi.

Zanimivo je, da v nekaterih staroselskih kulturah matere svoje otroke intuitivno poučijo o dihanju skozi nos in jim z nežnim gibom zaprejo usta, da se dihanje preusmeri skozi nos.

Čeprav niso seznanjene z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami in nimajo doktoratov s svojo notranjo modrostjo vedo, kaj je za njihove otroke dobro. V sodobni družbi pa se dogaja, da otroci vse preveč dihajo skozi usta, kar vodi do zamašenega nosu, nepravilnosti obraza, težav z zobmi in astme.

Kadarkoli boš opazil, da dihaš skozi usta se spomni na ta blog zapis ter zapri usta in začni dihati skozi nos.

Kot sem že na začetku dejal – naša usta so namenjena za prehranjevanje, naš nos pa za dihanje. Najboljše rešitve do zdravja in boljšega počutja so najbolj preproste in ena izmed takšnih je zagotovo tudi dihanje skozi nos. 🙂

P.S. In še nekaj … Patrick v svoji knjigi poroča tudi o tem kako je nekaterim njegovim strankam samo sprememba dihanja pomagala, da so shujšali, potem ko nobena druga dieta ni imela trajnega učinka.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

ena × ena =