Pred kratkim je kanadska vlada predstavila nove prehranske smernice za prihodnost planeta in zdravje ljudi (študija).

Glede na to, da je živinoreja največji onesnaževalec (toplogredni plini, onesnaženje vode, ogromna količina odpadkov), da se za proizvodnjo mesa in drugih živil živalskega izvora porabi veliko vode, hrane in zemeljskih površin (predvsem uničevanje tropskega deževnega gozda) in da obstajajo relevantne in več desetletne raziskave, ki povezujejo pretirano uživanje živil živalskega izvora s sodobnimi boleznimi (srčno – žilne bolezni, diabetes, rak …) je to eden najpomembnejših korakov, ki jih je naredila svetovna država. S tem so tudi poslali ključno sporočilo, da nimamo več časa, da je treba ukrepati takoj in da je treba že danes začeti s spremembami svojih prehranjevalnih navad, če želimo preživeti na tem svetu in omogočiti boljšo prihodnost naslednjim generacijam.

Osnovni model nove, planetarne diete temelji na nizko maščobni rastlinski prehrani.

Torej je to prehrana z visoko vsebnostjo kakovostnih in nepredelanih ogljikovih hidratov (polovica krožnika naj bi sestavljali sadje in zelenjava, ena četrtina polnovredna žita ter nekaj stročnic v zadnji četrtini krožnika), zelo malo kakovostnih maščob (predvsem oreščki in semena, ki so hkrati odličen vir beljakovin), živila živalskega izvora pa so bolj za vzorec. Pijača je predvsem voda.

Kanadski krožnik

  • predvsem nizko maščobna rastlinska prehrana
  • veliko vlaknin iz sadja, zelenjave, stročnic in žit
  • nič pretirano predelane hrane, sladkorja, sladkarij, sladkanih in gaziranih pijač
  • čim manj živil živalskega izvora
  • preprosti in hranljivi obroki
  • enostavno sestavljeni obroki

Razmerje makrohranil:

  • 10 – 15 % dnevnih kalorij iz beljakovin (predvsem rastlinski viri)
  • 10 – 15 % polnovrednih maščob 
  • 70 do 80 % polnovrednih ogljikovih hidratov

Sodobna slovenska prehrana

Statistika uvršča Slovence med največje mesojedce na svetu. Tudi drugih živil živalskega izvora ni malo v slovenski prehrani.

Državna statistika pravi, da v povprečju Slovenec letno poje:

• več kot 88 kilogramov mesa na leto
• več kot 53 litrov mleka na leto
• več kot 161 litrov mlečnih izdelkov na leto
• več kot 178 jajc na leto
• več kot 7 kg rib na leto

Omenjene številke vsekakor prispevajo k nastanku zdravstvenih težav kot so srčno – žilne bolezni in rak za katerimi umre največ Slovencev. S tem tudi prispevajo k podnebnim spremembam in onesnaženju planeta.

Zdrava tradicionalna slovenska prehrana je vedno temeljila na sezonskem sadju, zelenjavi, stročnicah in žitih. Zelo redko se je uživalo meso, večinoma takrat, ko so bili kakšni verski prazniki ali druga praznovanja (svatba, žetev). Uživali so veliko korenovk, krompirja, kislega zelja, boba, leče, fižolov, raznih kaš (zlasti ajdova in prosena) in žit (močnika), zlasti iz pire in ovsa.

Sestava obrokov se je razlikovala glede na socialni status, pokrajino, letni čas, tudi glede na posamezni dom in glede na dobro ali slabo letino. Z višjim standardom ljudi so začele izginjati iz vsakdanjih jedilnikov preproste jedi, ki jih je v večji meri začelo nadomeščati meso in mesni izdelki. Povečala se je tudi poraba maščob in sladkorja ter slaščic iz mednarodne kuhinje (Pokorn 2001, 64). S tem je tudi prišlo do več težav z zdravjem in vitalnostjo prebivalstva. Tudi, takrat, ko ni bilo veliko živil živalskega izvora so ljudje delali na poljih in se ukvarjali s težkim fizičnim delom. Glede na to, da so ugledne mednarodne prehranske organizacije že potrdile s številnimi znanstvenimi raziskavami, da je veganska prehrana primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike in da ima velik vpliv na preprečevanje in zmanjševanje sodobnih bolezni ni razloga zakaj se ne bi začeli prehranjevati bolj rastlinsko ali se popolnoma odločiti za rastlinojedstvo.

Več kot 21.000 znanstvenikov iz celega sveta verjame, da je nujno potrebna nova prehranjevalna politika, uživanje več rastlinske hrane, če želimo preprečiti zelo nevarne podnebne spremembe.

Slovenski krožnik za zdravje in planet

Slovenija se lahko pohvali s kakovostnimi in raznovrstnimi domačimi živili iz katerih lahko nastanejo čudovite kulinarične dobrote zaradi katerih smo lahko bolj zdravi, vitalni, živali ne trpijo in s tem hkrati pomagamo pri reševanju edinega doma, ki ga imamo. Brez težav lahko izbiramo med odlično ponudbo sezonske zelenjave in sadja, tako da hkrati podpiramo lokalne pridelovalce hrane in smo ekološko bolj ozaveščeni, saj imamo srečo, da je naša hrana domača in ne prepotuje pol sveta. Slovenski krožnik je lahko sestavljen iz rastlinskih živil, ki jih uživamo sezonsko in je lahko kombinacija sadja, zelenjave, stročnic, žit, semen in oreščkov, ki rastejo pri nas.

Primer dnevnega jedilnika:

Zajtrk: prosena kaša z orehi
Malica: jabolka
Kosilo: rastlinski ričet s sezonsko solato in užitnimi divjimi rastlinami
Malica: surovo korenje z namazom in fižola ali humusa
Večerja: gosta gobova juha s sezonsko solato

Če želimo ostati zdravi in pozdraviti določene zdravstvene težave je vsekakor potrebno kreirati jedilnike, ki so polnovredni, rastlinski in z nižjo vsebnostjo maščob, kar pomeni ne več kot 15 % dnevnih kalorij iz polnovrednih maščob (uživamo predvsem semena in oreščke). Izogibamo se uporabi kakršnihkoli olj. Glede na potrebe posameznika se seveda prilagajajo vrste in količina določenih živil.

Vir Kanadske študije: https://food-guide.canada.ca/en/

Pripravila: nutricionistka Jelena Dimitrijević za projekt Zame in Planet

Preberi naslednji članek: Kakšen vpliv ima živinoreja na okolje?

Želiš več koristnih nasvetov in receptov? Pridruži se nam v zaprti Facebook skupini, kjer v mesecu marcu delimo brezplačne vsebine in se prijavi na izziv Zame in Planet.

zame-in-planet-izziv

Prejšnji članekRazstrupljanje jeter – 3. del
Naslednji članekKakšen vpliv ima živinoreja na okolje?
Vsi imamo svoje poslanstvo. Razen tega, da spoznamo svojo resnično naravo, je moje tudi povezano z ozaveščanjem o zdravem in sočutnem načinu življenja s pomočjo prebujanja naravnih mehanizmov samozdravljenja. S podajanjem znanj in s širjenjem dobrih vibracij, ki nas bodo vse skupaj pripeljale do naših notranjih moči pa želim pomagati sebi in drugim. Hkrati sem učenka in učiteljica, raziskovalka življenja samega in nekdo, ki verjame v višji smisel človeškega obstoja. Čeprav sem diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in matematiko - smer profesor geografije, mi ta poklic očitno ni bil namenjen. Od nekdaj sta me zanimala zdrav način življenja in duhovna spoznanja, tako da sem na Inštitutu za naravno medicino pridobila naziv certificirana nutricistka, svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano. Poleg tega se ukvarjam tudi z radiestezijo, ki mi pomaga pri diagnosticiranju in svetovanju. Uporabljam še druge alternativne tehnike, ki mi omogočajo popolnejšo analizo telesa in duha. Svoja znanja in izkušnje nenehno izpopolnjujem, pripravljam različna predavanja, izobraževanja ter delavnice. Trenutno pa se izobražujem v šoli za bioterapevta karmične diagnostike. Vodijo me osebne izkušnje in resnična empatija do soljudi in živali.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

7 + osem =