Da sta debelost in nezdravo prehranjevanje resen problem v sodobni družbi vemo že lep čas. Alarmantni so podatki, ki nam govorijo o porastu diabetesa tipa 2, srčnih boleznih in prezgodnji smrti pri otrocih. Kar 30 % mladostnikov v Združenih državah Amerike pade na preizkusu splošnega testa kondicije in napačno bi bilo, če bi mislili, da slovenski otroci kaj zaostajajo za ameriškimi.
Če smo še pred 10. leti gledali Američane in se posmehovali njihovemu načinu prehrane, smo sedaj zelo blizu tega, da jih ujamemo.
Mogoče nam res ni v navadi, da bi šli na družinsko kosilo v McDonald’s, si pa za to pogosto privoščimo pravo nedeljsko kosilo, ki po vsebnosti maščob in pomanjkanju vlaknin ne zaostaja dosti za ameriškim obrokom.
Obrok v McDonald’s-u (big mac velik krompirček s 3dcl coca-cole) ima okoli 1000 kcal, prav toliko ima tudi klasično slovensko kosilo z govejo juho, govedino, pečenim piščancem in praženim krompirjem).
Odgovornost staršev
Ko vidim predebelega otroka, si ne morem pomagati, da se ne vprašam, kaj se plete po glavi njegovim staršem. Pred kakšnim tednom sem se podala na sprehod na Rožnik, kjer sem srečala cel vrtec otrok. Ustavili so se, da bi pomalicali. Z zanimanjem sem opazovala kaj bodo vzeli iz torbic. Niti en otrok ni imel s seboj sadja ali zdravega sendviča. Vrstile pa se se raznorazne čokoladice (ki se reklamirajo kot zdrave za otroke, ker vsebujejo veliko mleka), slano pecivo, keksi… Še zdaleč nočem reči, da bi starši morali svojim otrokom dajati za malico izključno jabolka in korenček, vendar pa malo večja skrb pri izbiri ne bi škodovala.
V trgovinah imamo sadja v izobilju in če ga narežemo na zanimiv način, izberemo različne barve, sladkamo, če je res potrebno (npr. z žlico medu), bo otrokom takšno malico skoraj gotovo v veselje pojesti. Obstaja tudi kopica receptov za zdrave sendviče z visoko vsebnostjo vlaknin in malo nasičenih maščob.
Pri svojem delu se pogosto srečujem z obupanimi starši otrok s prekomerno težo, ki so po njihovem prepričanju poskusili že vse. Otrok pa je še vedno predebel in odklanja sadje in zelenjavo, ne glede na to, koliko truda vložijo v pripravo obroka in animacije v hranjenje. Moja naslednja vprašanja staršem, potem ko povedo, da ni več ničesar, kar niso poskusili so vedno enaka.
Vprašam jih kakšne so njihove prehranjevalne navade (in ali imajo težave s svojo težo) in kdo je pri njih odgovoren za nakup hrane. Odgovori so večinoma enaki: doma je polno neprimerne hrane, ker so na to navajeni in jo ima otok rad, največkrat pa imajo težave s težo tudi starši.
Za zdravje otrok je odgovorna cela družina!
Nič ne pomaga, če bomo otroka poskušali navaditi na zdravo prehrano, če mu bomo sami dajali slab zgled. Navade kot so pitje gaziranih pijač, cvrtje hrane, prehranjevanje pred televizijo, dajejo našim otrokom zelo slab zgled in popotnico za življenje.
Poleg prehrane pa ima za naše zdravje zelo pomembno vlogo tudi gibanje. Za male otroke še posebej, saj se z gibanjem lepše in pravilneje razvije telo, v kasnejših letih pa je navada na gibanje zelo pomembna za vzdrževanje teže in zdravega kostnega ter srčno žilnega sistema.
Precej pomembno je tudi, kakšen vrtec starši izberejo za otroka. Ni odveč, če pred vpisom prosimo za seznam jedilnikov in prehranskih smernic v vrtcu. Otroci naj bi v zelo zmernih količinah ali sploh ne, jedli suhomesnate izdelke, salame, paštete, (predelano) trajno mleko, jogurte, ki so sladkani z umetnimi sladili… Namesto tega, naj bi imeli na jedilniku vsak dan vsaj dva obroka sadja, polnovredne ogljikove hidrate, skuto, navadne jogurte, veliko stročnic in ostalo zelenjavo in polnovredna žita. Meso naj bi bilo na jedilniku le 1-2x na teden.
Navodila zveze potrošnikov Slovenije
Zveza potrošnikov Slovenije je leta 2014 predstavila kodeks promocije živil in brezalkoholnih pijač za otroke. Kodeks je nastal ob sodelovanju potrošniških organizacij cele Evrope. Kodeks med drugim določa, da otroci do 16. leta ne smejo biti cilj promocije visoko energijskih živil z nizko hranilno vrednostjo in visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli. V Angliji so ta določila že vnesli v zakonodajo. Otroci namreč precej nekritično sprejemajo oglase za hrano in verjamejo, da je za njih zdravo to, kar jim povedo na televiziji. Zato, menijo pri ZPS, je pomembno, da odgovornost za njihovo prehranjevanje prevzame celotna družba.
Cilji, ki so si jih zastavili vključujejo:
- Doseči energijsko uravnoteženo prehrano in zdravo telesno težo otrok.
- Omejiti vnos maščob v prehrani in preusmeriti porabo nasičenih maščob v nenasičene.
- Popolnoma izločiti iz prehrane trans maščobne kisline.
- Povečati porabo sadja, zelenjeve, stročnic in nepraženih oreščkov.
- Omejiti porabo prostih sladkorjev.
- Omejiti porabo soli.
Kako lahko te smernice upoštevamo doma?
Dnevna potreba po kalorijah se razlikuje od otroka do otroka. Za izračun obstaja veliko ”on-line” kalkulatorjev. Splošna groba ocena je okoli 2000 kcal. Potrudite se, da bo vaš otrok imel 15 % vseh kalorij iz maščob, okoli 30 % iz beljakovin in okoli 55 % iz ogljikovih hidratov. Pomemben je tudi vnos vlaknin, ki naj jih bo okoli 40 g na dan. Vlaknine najdemo največ v sadju, zelenjavi in polnozrnatih izdelkih.
Pri maščobah je zelo pomembno, da iz prehrane popolnima izločite hidrogenizirano maščobo, ki se večinoma nahaja v sladkarijah in piškotih. Za zdravje je manj škodljivo, če otroku ponudite kos kruha s pravim maslom kot keks, ki vsebuje hidrogenizirano maščobo. Za pripravo solate raje namesto navadnega olja uporabite olivno ali bučno olje.
Namesto pire krompirja poskusite narediti pire iz stročnic. Ker so stročnice različnih barv, je posledično tak tudi njihov pire. Otrokom bo bolj zanimivo, če bo dobil obrok pisane hrane, vi pa mu boste s tem zagotovili polnovreden obrok bogat z beljakovinami in vlakninami.
Omejite porabo prostih sladkorjev, ki se nahajajo v sokovih, sadnih sirupih in gaziranih pijačah. Za zdravje vaših otrok je zelo dobro, če jih navadite na pitje sveže stisnjenih sadnih in zelenjavnih sokov.
Tudi pri soli bi morali biti zelo pozorni. Ko sedete k obroku, na mizo ne postavite solnice. Če je vaš otrok še majhen, mu hrane sploh ne solite, saj ga boste tako navadili na neslan okus hrane in velika verjetnost je, da je tudi v odraslem življenju ne bo uporabljal. Pri kuhanju pa raje uporabljajte nerafinirano sol – npr. solni cvet Piranskih solin.
Zelo pomembno je tudi, da otroke ne nagrajujmo ali tolažimo s hrano. Hrana naj bo za potešitev telesne lahkote. Emocionalno lakoto pa raje potešimo s pogovorom in objemom.
