Žafran je začimba presežnikov. Podira najmanj dva svetovna rekorda: je najdražja začimba na svetu in obenem največkrat zlorabljena. Seveda ponaredki ne zmorejo tega, kar zmore pravi žafran. To je verjetno edina začimba, ki že tisočletja služi kot začimba, zdravilo, poživilo, dišava in barvilo.

Kaj je žafran?

Kadar govorimo o žafranu kot začimbi, imamo v mislih oranžno-rdeče brazde žafranovih cvetnih pestičev, ki so ženski del cveta. Vsak cvet ima navadno tri brazde. Te v posušeni obliki spominjajo na obliko nitk, na tržišču pa so na razpolago tudi v zmleti obliki.

Največji del žafrana danes pridelajo v Iranu (85 odstotkov svetovne proizvodnje), Maroku, Turčiji, Španiji.

Žafran sodi v rod žafranov, ki obsega 80 vrst. Uvrščamo ga v družino perunikovk. Pravega žafrana (Crocus sativus L.), ki cveti jeseni, ne smemo zamenjevati s pri nas poznanim pomladanskim žafranom (Crocus vernus (L.) Hill), ki ima prav tako vijolično cvetno odevalo in ga poznamo kot enega prvih znanilcev pomladi. Poleg njega poznamo še beli žafran (Crocus albiflorus Kit.). Ne pomladanskega ne belega žafrana ne uporabljamo kot začimbo ali v zdravilstvu. Pravega žagrana ne smemo zamenjati niti s strupenim jesenskim podleskom (Colchicum autumnale L.), čeprav sta si na videz zelo podobna.

Kako prepoznamo pravi žafran?

Ena izmed botaničnih značilnosti žafrana je ta, da njegovi pestiči niso enobarvni, temveč lahko na njih prepoznamo celo paleto barv, od rumene na vrhu do bordo rdeče na drugih delih.

Divje rastoči pravi žafran boste le težko našli, saj nanj povsod preži precej naravnih sovražnikov, kot so ptice, zajci, krti, gliste, polži, pa tudi glivice in bakterije. Rad ima toplo, vendar ne prevlažno podnebje z obilico sonca. Čas cvetenja je kratek, zato je tudi pri tej rastlini izredno pomembno, da je obrana pravi čas. Čebulčke žafrana zasejejo spomladi. Do poletja naredi liste in potem rastlina miruje do jeseni. V oktobru, ko se narava že spravi k počitku, žafran zacveti.

Žafran je že od vsega začetka drag, saj se način pridobivanja v zadnjih štirih tisočletjih ni veliko spremenil. Za kakovost so odločilni sestava tal, podnebje (veliko sonca) ter način pobiranja in sušenja. Na izviru, pri pridelovalcih je cena pravih nitk žafrana iz brazd okoli 4-6 evrov za gram, v maloprodaji pa doseže cena grama tudi deset in več evrov za gram oziroma 10.000 evrov za kilogram. Zdaj veste, od kod izraz “drag kot žafran”.

Kaj je v žafranu?

Aroma žafranovih brazd temelji na eteričnem olju, ki med drugim sestoji iz safranala, cineola in pinena. Trpko noto mu daje pikrokrocin, ki se med skladiščenjem razgrajuje in daje značilno žafranovo aromo. Dobri poznavalci ne potrebujejo laboratorija, da bi ocenili dober žafran. Zadostuje dober nos, ostro oko in poskus na jeziku.

Žafran med sušenjem razvije značilen vonj. Poznavalci vam bodo povedali, da v njem vonjajo tobak, mošus, ambro, vrtnice, med in žlahtni les. Za oceno je pomemben tudi okus, ki pa je pri pravem žafranu rahlo grenek.

Značilno barvo žafrana ustvarjajo različni karotenoidi (v večji meri je to rumenilo krocin), ki jih najbolj cenijo zaradi protirakavega učinka. Žafran vsebuje tudi vitamine iz skupine B, zlasti riboflavin, ter kalij in fosfor. Je najboljši rastlinski vir riboflavina, ki spodbuja energije iz maščob in ogljikovih hidratov.

Zdravilne učinkovine žafrana

Žafranu že od vse antike pripisujejo najrazličnejše zdravilne učinke, ki se danes tudi znanstveno potrjujejo. Kljub temu pa ga sodobna fitoterapija komaj uporablja. Dokazano je njegovo spodbujajoče delovanje na izločanje želodčnih sokov in učinek pri visokih vrednostih holesterola. Vemo tudi, da v večjih količinah drži materinično mišičje. Dokazali so tudi, da so karotinoidi, med njimi zlasti likopen, močni antioksidanti in da učinkujejo protirakavo. Še nekaj pomembnih koristi žafrana:

Žafran deluje:

  • na prebavo (v ljudskem zdravilstvu velja za učinkovito sredstvo proti vsakršnim prebavnim težavam, spodbuja prebavo beljakovin, pomaga izločati želodčne sokove ter pomirja želodčne in črevesne krče ter napenjanje)
  • na vid (žafran vsebuje tudi karotenoid zaenksantan, ki ga imamo tudi v očesni mrežnici, zato preprečuje slabovidnost. Pomešan z mlekom pomaga pri vnetih in utrujenih očeh)
  • na raka (karotenoid krocetin učinkuje protirakavo)
  • na srce in ožilje (žafran redči kri in znižuje krvni pritisk ter krepi delovanje srca)
  • na spolne organe (odpravlja krče, zato so ga že v srednjem veku babice dajale porodnicam. Učinkuje protibolečinsko pri menstrualnih težavah in krepi maternico. Pozitivno tudi deluje na moško plodnost.
  • na kožo (vitamini iz skupine B in safranal delujejo proti razpokanim ustnicam, prhljaju in pordelosti kože. Zunanje npr. pomešan z mlekom se uporablja pri hemeroidih. Uporabljali so ga tudi pri zlatenici).
  • na možgane in živčevje (žafran je začimba, ki ljudi spravi v smeh in veselje. Tudi Paracelzus je o izvlečku žafrana v žganju zapisal, da to predstavlja največje srčno veselje za stare, bolne, melanhonične in otožne. Žafran je imel celo za najbolj učinkovito sredstvo proti žalosti. žafran dejansko poživlja presnovo in učinkuje rahlo evforično na možganske in živčne celice. Pomaga tudi pri pomanjkanju koncentracije in nespečnosti. Uporabljajo ga tudi v homeopatiji kot sredstvo, ki pomirja in deluje proti depresiji Je afrodizjak. Enako ga tudi v tradicionalni kitajski medicini uporabljajo pri zastoju življenjske energije, npr. pri depresiji in motnjah menstruacije).
  • na dihala (sprošča krče, pomaga pri oslovskem in krčevitem kašlju in astmi)
  • na otroke (ker žafran učinkuje omamljajoče in sproža zaspanost, ga v nekaterih državah uporabljajo kot pomirjevalno sredstvo za otroke).

Sodobna znanost je do danes uspela nanizati najdaljši seznam različnih tradicionalnih uporab žafrana (za kar okoli 90 bolezenskih indikacij). Ena najbolj klinično preizkušenih indikacij za žafran je Alzheimerjeva bolezen. Zraven kurkume, melise, rožmarina, žajblja itd. v druščino za zdravljenje oziroma preprečevanje te bolezni spada tudi žafran. Več o rezultatih kliničnih študij si preberite v knjigi Ščepec vedenja.

Recept za žafranovo mleko

Ščepec žafranovih nitk (4-6 nitk) dodamo v 2,5 dl rastlinskega mleka (npr. sojino, mandljevo, ovseno). Pustimo stati nekaj ur, ali še bolje 12 ur. Osladimo ga z nekaj medu in zaužijemo. Z žafranovim mlekom lahko pripravimo tudi proseno kašo, rižoto, puding in druge jedi, kjer bi sicer uporabili rastlinsko mleko.

Sunwarrior beljakovine
Sunwarrior beljakovine
Sunwarrior beljakovine

PODAJ SVOJE MNENJE

Please enter your comment!
Please enter your name here

dva × 2 =