Prekomerna telesna teža ni le estetski problem, temveč kilogrami vplivajo tudi na psihično in tudi fizično zdravje posameznika. Razlogi so različni. Od dedne zasnove, nepravilnega prehranjevanja, premajhne fizične dejavnosti, okoljskih dejavnikov in še bi lahko naštevali. Znano je tudi to, da imajo ljudje s prekomerno telesno težo drugačne (praviloma višje) vrednosti biokemičnih označevalcev. Ali so te vrednosti povišane zaradi prevelike teže ali pa imamo preveliko težo zaradi napačnega delovanja nekaterih organov npr. žlez pa v nekaterih primerih še ni razjasnjeno. V to kategorijo sodi tudi povezava hormoni in debelost.

Kaj je debelost?

Leta 1997 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredelila debelost kot bolezen. Debelost je kronična bolezen, pri kateri se presežek telesne maščobe nakopiči v telesu do tolikšne mere, da povzroča težave z zdravjem. Debelost je neodvisni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in povečuje pojavnost arterijske hipertenzije. Povezana je z večjim pojavljanjem nekaterih vrst raka, žolčnih kamnov, motenj dihanja, artroze velikih sklepov, hipertrofije srčne mišice in srčnega popuščanja.

Fiziologija debelosti

Debelost nastopi ob prekomernem kopičenju energijskih zalog, to je s prekomernim vnosom hrane. Uravnavanje količine zaužite hrane delimo na kratkoročno in dolgoročno ter na centralno in periferno. Kratkoročno uravnavanje je uravnavanje z mehanizmi lakote in sitosti. Občutek lakote nastopi kadar je želodec prazen (sproščanje GI hormona grelina) in organizem potrebuje hrano, ob tem se vzburi center za lakoto v lateralnem delu hipotalamusa. Nasproten je občutek sitosti, ki nastopi kadar je želodec poln, se poveča koncentracija glukoze v plazmi in ima organizem dovolj hrane (sproščanje GI hormonov: holecistokinin, glukagonu-podoben-peptid, peptid YY).

debelost_moski

Dolgoročno uravnavanje oz. vzdrževanje normalnih energijskih zalog v telesu pa dobiva signale iz pankreasa/trebušne slinavke (npr. inzulin) in maščobnega tkiva (npr. leptin).

Po drugi strani lahko uravnavanje delimo glede na to, od kod se izvaja, torej centralno (možgani, hipotalamična jedra, možgansko deblo) in periferno (signali iz gastrointestinalnega trakta, krvnega obtoka preko hormonov).

Kateri hormoni pa vplivajo na debelost?

Kortizol je hormon iz skupine steroidov imenovanih glukokortikoidi, ki ga proizvaja nadledvična žleza kot del dnevnega hormonskega cikla. Je ključen hormon pri odzivu telesa na stres, tako na psihološkem kot čustvenem področju. Hormon uravnava in sodeluje pri prebavi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob v telesu uporabno energijo. Pri stalnem stresu kortizol povzroča skladiščenje maščob predvsem na predelu trebuha.

Testosteron – glavni moški hormon je bistven za utrjevanje in krepitev moškosti: moči, energije, spolnosti, odločnosti, navdušenja in zdravja. Pogosti znaki pomanjkanja testosterona se kažejo kot povečana zamaščenost ali debelost, manjša mišična masa, kurje prsi in celulit.

Dvig testosterona si lahko pomagamo že sami na naraven način: pravilna prehrana (C – vitamin, brokoli ter hrana, ki vsebuje veliko proteinov in cinka), najboljša metoda pa je razgradnja maščobnega tkiva s telesno vadbo.

zdravniski_pregled

Estrogen in progesteron

Kadar količini estrogena in progesterona v ženskem telesu nista uravnoteženi nastopi estrogenska dominanca. Gre za visok nivo estrogenov in primanjkljaj progesterona. Zaradi prevladovanja estrogenov se začne maščoba kopičiti. Poskrbeti je treba za dvig progesterona in se izogibati hrani, ki še dodatno spodbuja nastajanje estrogena –  meso in mesni izdelki, vsa predelana in v naprej pripravljena hrana, premastna in presladka hrana. Estrogenska dominanca se lahko še poslabšuje z okoljem in vnosom živil (xenoestrogeni), ki spodbuja izločanje estrogenov, slabo presnovo estrogenov in inzulinsko odpornostjo (diabetesom).

Inzulin – v primeru povišane koncentracije glukoze v krvi, se iz trebušne slinavke nemudoma sprosti hormon inzulin, ki poskrbi za hiter prehod glukoze v maščobno tkivo in skladiščenje odvečne energije v obliki maščevja. Za enakomernejšo raven glukoze v krvi je torej ključna sestava zaužitega obroka. Prevelika in prepogosta nihanja ravni glukoze in inzulina v krvi vodijo do nenehne lakote in kaj kmalu tudi do debelosti.

Leptin je peptidni hormon, ki se nahaja v maščobnih celicah. Raven leptina v plazmi je sorazmerna s količino maščobe v telesu in indeksom telesne teže. Pri debelih ljudeh je koncentracija leptina višja kot pri ljudeh z normalno telesno težo. Leptin spodbuja receptorje v centru za lakoto in povzroči občutek sitosti. Prav tako je od njega odvisna presnova glukoze in izločanje inzulina, ima pomembno vlogo pri uravnavanju nadledvičnih žlez, ščitnice, spolnih hormonov in rastnega hormona.

Hormoni ščitnice

Hipotiroidizem (zmanjšano delovanje ščitnice) je lahko posledica avtoimunskih obolenj (npr. Hashimotov sindrom), pretirane uporabe zdravil, obsevanja v predelu vratu in kirurške odstranitve dela ali celote ščitnice. Simptomi se kažejo kot pridobivanje teže, ki vodi v debelost, depresija in slabo razpoloženje, utrujenost, izpadanje las, idr.

scitnica

Na debelost vplivajo različni dejavniki. V prvo vrsto vsekakor sodi nezdrava prehrana, jemanje določenih zdravil, fizična neaktivnost in stres. Vsekakor je pomembno, da se zavedamo posledic prekomerne telesne teže na naše zdravje. Zdrava in uravnotežena prehrana, vsakodnevno gibanje in pozitivno mišljenje pa so tisti dejavniki, ki jih moramo upoštevati na poti do zdravega telesa.

Nikakor pa ne pozabimo, da so tudi hormoni in debelost povezani. Vsako neravnovesje hormonov lahko vodi v različna bolezenska stanja. S testiranjem hormonov iz sline lahko prepoznamo ta neravnovesja in jih s pomočjo ustreznih strokovnjakov tudi odpravimo.

Avtorica: Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

Več: http://diagnosticni-laboratorij.si/preiskave/hormonski-testi-iz-sline/

 

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

štiri − 4 =