V črevesju živi sto tisoč milijard mikroorganizmov, ki sestavljajo našo črevesno mikrofloro. Po številu za desetkrat prekašajo število celic v telesu, torej gre za pomemben »organ«, ki je izrednega pomena za naše zdravje in počutje.
Kaj so probiotiki?
Probiotiki so dobre, žive bakterije, ki imajo ugoden učinek na naše zdravje, če jih zaužijemo v dovolj veliki količini in dovolj dolgo časa, da koloniziramo črevesje.
V našem črevesju je sedež našega imunskega sistema. Kadar je ravnovesje bakterij v črevesju v pravilnem razmerju, se dobro počutimo, imunski sistem je močan in smo zdravi. Ko se zaradi našega načina življenja, slabe prehrane in stresa ter uporabe zdravil, to ravnovesje poruši, nastane disbioza (neravnovesje bakterij), imunski sistem postane šibak in pride do vdora slabih bakterij in virusov, zato zbolimo.
Še pred desetletjem smo o vlogi črevesne mikroflore vedeli bolj malo. Po zaslugi preučevanja njene sestave in vloge posameznih organizmov je zdaj na voljo več informacij o njeni pomembnosti.
Dr. Heidi de Togni, farmacevtka iz Verone, ki se ukvarja s preučevanjem črevesne mikroflore in probiotikov, izobraževala pa se je tudi na področju prehrane in uporabe zelišč, je za Vivo pojasnila, kako lahko poskrbimo za črevesno mikrofloro, da bomo v njej gojili dobre bakterije, ki nam pomagajo ohranjati zdravje. Terapije s probiotiki oziroma dobrimi bakterijami so vse bolj v rabi, vendar je ključno, da znamo izbrati prave.
Črevesna mikroflora je kompleksen sistem, ki vpliva na celotno zdravje. Njena naloga ni le prebavljanje hrane, vpliva tudi na delovanje imunskega sistema in osrednjega živčnega sistema, zaradi česar črevesju pravimo tudi drugi možgani. Živčni prenašalci so neposredno povezani s črevesjem. Če se prehranjujemo nepravilno, se najprej spremeni pH v črevesju. To obenem spremeni življenjske razmere bakterij – nekatere uniči, druge, ki utegnejo škodovati zdravju, pa se dodatno razmnožijo. Črevesje nato nabrekne (vnetje), kar možganom sporoči, da smo v stresu. Obstaja pa tudi povezava z imunskim sistemom. Eno od najzanimivejših znanstvenih raziskav v zadnjem času je pokazala, da presaditev črevesne mikroflore pri bolniku, ki ima zaradi zdravljenja kompromitiran imunski sistem in skoraj sterilno črevesje, pomembno izboljša zdravje,« razlaga sogovornica.
Vsak sev ima svoj vpliv
Črevesna mikroflora tehta približno 1,5 kilograma, v njej pa živi na stotine vrst mikroorganizmov. Inventarizacija bakterijskih vrst in njihovih dednih zapisov bo prinesla ogromne količine podatkov, ki bodo omogočili doslej nesluten vpogled v zapletene odnose in procese v mikrobnih združbah – to je bilo zgolj s preučevanjem posameznih bakterij nemogoče doseči,« razlaga sogovornica.
»Veliko že vemo, vsega pa še ne. Poznamo samo 6 odstotkov črevesne populacije in njenega delovanja, samo za polovico znanih vrst pa tudi njihov DNK-zapis. Zakaj je to tako pomembno? Ker ima vsak sev – vrsta bakterije s točno določenim DNK-zapisom – specifičen vpliv,« razlaga sogovornica.
»Vemo, da je le za nekatere seve dokazana povezava s stresom, denimo za Lactobacillus helveticus R-52. Ta številka je osebna izkaznica seva oziroma njegov prstni odtis. To pomeni, da velja le za ta sev probiotika, ki se razlikuje od vseh drugih sevov Lactobacillus helveticus. Vemo tudi, da Saccharomyces boulardii zavira rast kandide (Helicobacter pylori) ter preprečuje diarejo in rotavirusna obolenja.
Ključna je preventiva
Toda tudi znotraj stroke so mnenja deljena – ali je res mogoče upati, da bi lahko s pravim probiotikom pozdravili obolenja, kot je Crohnova bolezen? »Mikroorganizmi imajo za človeka neposredne koristi, ta sinergija je dejstvo. Naš DNK je pomešan z bakterijskim. To je novo znanstvenoraziskovalno področje, ki ponuja možnosti za zdravljenje različnih bolezni.
Seveda je nesmiselno reči, da bi lahko s probiotiki pozdravili vse bolezni. Moramo pa se zavedati vloge mikrobiote in probiotikov za ohranjanje zdravja. To je moje sporočilo.
“S probiotiki lahko težave preprečujemo, kajti prehrana je tista, ki ima največji vpliv na našo črevesno mikrofloro.”
Pomembno je tudi, razlaga sogovornica, širiti znanje o delovanju posameznih probiotikov. Univerzalnih probiotikov namreč ni. Čeprav so znani koristni učinki probiotikov in prebiotikov, denimo pri preprečevanje in zdravljenju črevesnih okužb, drisk v času jemanja antibiotikov, alergijskih bolezni, kronične vnetne črevesne bolezni, funkcionalnih prebavnih motenj… pa je njihova raba v praksi pogosto neustrezna.
Zato je pomembno, da pri izbiri probiotikov povprašamo strokovnjaka, ki nam bo znal svetovati najprimernejšega za našo težavo, obenem pa mora biti njegova učinkovitost dokazana s kompleksnimi raziskavami. Za več informacij o posvetu z nutricionistko o pravilni izbiri probiotikov, kliknite tukaj.
Kako hraniti dobre bakterije
Naša naloga je, da skušamo v črevesju vzdrževati okolje, v katerem bodo uspevali mikroorganizmi, ki nam pomagajo – dobre bakterije. Največ lahko dosežemo z ustrezno prehrano.
»Pomembno je uživati čim več vlaknin, zelenjave in sadja – predvsem popoldan in zvečer. Ogljikove hidrate je koristno uživati predvsem zjutraj in popoldne, ne pa zvečer. Prav tako ni dobro uživati preveč mesa – enkrat do dvakrat na teden je povsem dovolj. Če jemo preveč mesa, vzgajamo bakterije, ki v črevesju proizvajajo veliko amonijaka, s čimer zakisamo telo. Na mikrobioto slabo vplivajo tudi rafinirana živila, kot so sladkor, ocvrta hrana, bela moka …
S slabo hrano, lahko že v dnevu ali dveh lahko popolnoma spremenimo svojo mikrobioto, poudarja dr. de Togni. Če z neustreznim prehranjevanjem nadaljujemo, lahko kronično spremenimo mikrobioto in s tem prispevamo k številnim težavam, kot so denimo alergije in težave s kožo. Čeprav simptoma morda ne povezujemo s črevesjem, utegne biti vir težav prav tam.
Kaj pa fermentirana hrana?
Ali lahko dobre bakterije vnesemo v telo s kislim zeljem, sirotko, jogurti? Dr. de Togni odgovarja, da ta živila sicer vsebujejo dobre probiotične seve, težava pa je v tem, da se v našem črevesju ne morejo namnožiti – njihovo število je namreč zelo majhno. Jogurt denimo vsebuje le milijon ali pet milijonov bakterij, kar je premalo, da bi kolonizirale telo. Čez črevesje torej samo potujejo, seveda pa to še ne pomeni, da taka hrana ni koristna za nas. O učinkih probiotičnih jogurtov na našo prebavo si lahko več preberete v prispevku Probiotični jogurti.
Kdaj je čas za pomoč?
Kako vemo, da naša črevesna mikroflora ni zdrava? »Simptomi morebitnih težav so napenjanje, neredna prebava, driska, zaprtje, pa tudi glavoboli, motnje pozornosti, težave s kožo, dermatitis, kandida… V takih primerih je dobro črevesju posvetiti čim več pozornosti. Seveda je treba spremeniti prehrano, pomaga pa tudi probiotična kura. Razliko opazimo že po tednu dni, čeprav mora kura trajati vsaj šest do osem tednov, če naj se v črevesju namnožijo »dobre« bakterije in zamenjajo »slabe«,« razlaga sogovornica.
Kako izbrati kakovosten probiotik?
Probiotiki so varni, poleg tega se nam ni treba bati, da bi jih zaužili preveč. Dr. de Togni še poudari, da s probiotiki telesu le pomagamo, da vzpostavi pravo ravnovesje mikroorganizmov, zato ni smiselno, da bi jih dolgotrajno jemali vsak dan. Kako izbrati kakovosten probiotik?
Na našem tržišču so na voljo resnično kvalitetni probiotiki blagovne znamke Viridian Nutrition, ki vsebuje 100% aktivne sestavine. O posameznih vrstah probiotikov si lahko več preberete na povezavi Probiotiki.
Dr. de Togni svetuje:
- Najprej moramo prebrati, kateri sev bakterij vsebuje (ime in številka, ki označuje točno določeno serijo seva). To nam pove, da smo izbrali pravi sev, ki ima specifičen učinek, ki je bil dokazan z raziskavami.
- Izdelek naj vsebuje do štiri različne seve bakterij, saj so si bakterije pogosto konkurenčne in se izničijo.
- Dober probiotični izdelek naj vsebuje vsaj milijardo bakterij, nikakor pa ne preveč – denimo deset milijard. Če ima človek težave z odvajanjem, ga bo namreč previsoko število bakterij zaprlo; v takem primeru zadošča tri milijarde bakterij.
- Dober probiotični izdelek mora biti v obliki kapsul oziroma praška, saj samo prah zagotavlja stabilnost sevov. Slabša farmacevtska oblika je steklenička z vodo, kajti vlaga vpliva na vitalnost sevov. V tem primeru mora imeti probiotik zelo kratek rok trajanja.
Probiotična terapija naj traja vsaj štiri do šest tednov, saj se v tem času v črevesju vzpostavijo trajne kolonije bakterij. Nato sledi vzdrževalna terapija, in sicer po en teden na mesec. Enkrat na leto ali ob menjavi letnega časa je smiselno opraviti tudi preventivno kuro, svetuje dr. de Togni še za konec.
- Za revijo Viva, avtorica članka: Nives Pustavrh
