Vsak deseti človek na svetu trpi zaradi migrene, polovica od tega pa jih trpi za hujšo obliko. Vsak najmanjši hrup, svetloba in razburjenje stopnjujejo bolečino v glavi do neznosnosti.
Strokovnjaki so dognali, da ljudem s težavami z migreno primanjkuje magnezija v celicah. Prav tako naj bi trpeli za pomanjkanjem magnezija v možganih in mišicah. Tako je priporočljivo, da ljudje, ki jih pestijo migrene redno uživajo dodatne odmerke magnezija. Le-ta nima stranskih učinkov.
Magnezij pomaga pri odpravljanju vzrokov za nastanek migrene v presnovi in ne, da zgolj blaži bolezenske znake, kot je značilno za zdravila proti migreni.
Magnezij prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti, podpira ravnovesje elektrolitov, živčnega sistema, normalnega delovanja mišic, normalnih psiholoških funkcij in ohranja kosti in zobe.
Magnezij imenujemo tudi “iskrica življenja“, ker je tako pomemben v mnogih procesih in vplivih na različne aspekte zdravja. Magnezij je kofaktor v več kot 300 encimskih reakcijah v telesu in je zato ključnega pomena za številne celične procese, vključno s oksidativno fosforilacijo, glikolizo, DNA transkripcijo in sintezo proteinov. Magnezij je esencialen mineral – skoraj 70% telesne zaloge se nahaja v kosteh.
Pomanjkanje magnezija je povezano s številnimi boleznimi, vključno z migrenskimi glavoboli, hipertenzijo, Alzheimerjevo boleznijo, kardiovaskularnimi boleznimi, osteoporozo, anksioznostjo, depresijo in kronično utrujenostjo.
V kateri hrani najdemo največ magnezija?
Običajno lahko dobimo dovolj magnezija iz naše prehrane:
- v zeleno listnati zelenjavi, špinači, rukoli, ohrovtu, motovilcu
- v žitaricah (1 skodelica ajde vsebuje kar 86 mg magnezija)
- avokadu, banani in stročnicah (npr. fižolu in grahu)
- oreščkih (mandljih, lešnikih) in semenih
- pravi temni čokoladi ter 100% kakavu.
Če smo pod stresom, pogosto utrujeni, imamo migrene, pa je smiselno poseči po magnezijevih dodatkih. Tudi pri povečani športni aktivnosti je smiselno dodati magnezij v v obliki prehranskega dopolnila.
Koliko magnezija potrebujemo dnevno?
Povprečen odrasel človek naj bi potreboval med 300 in 400 mg magnezija dnevno, odvisno od starosti, spola, načina prehrane, aktivnosti, stresa, ipd.
Prehranski viri in dnevne potrebe po magneziju
| Starost | Dnevne potrebe (moški) | Dnevne potrebe (ženske) |
| do 4 leta | 80 | 80 |
| 4 – 7 let | 120 | 120 |
| 7 – 10 let | 170 | 170 |
| 10 – 13 let | 230 | 250 |
| 13 – 15 let | 310 | 310 |
| 15 – 19 let | 400 | 350 |
| 19 – 25 let | 400 | 310 |
| nad 25 let | 350 | 300 |
Tabela vir: nutris.org
Predoziranje magnezija
Dnevni odmerki magnezija do 350 mg veljajo za neproblematične. Visoki odmerki povzročajo drisko, slabost, izgubo apetita, šibkost mišic, psihične težave, oteženo dihanje, zelo znižan krvni pritisk in nereden srčni utrip. Še posebej so previsoki odmerki magnezija nevarni za ljudi, ki imajo oslabljeno delovanje ledvic.
Kdaj potrebujemo prehransko dopolnilo?
V primeru neuravnotežene prehrane, dolgotrajne utrujenosti in izčrpanosti, stresnega dela, pri prekomernih športnih obremenitvah (npr. maraton), v času nosečnosti, pri mišičnih krčih, ipd.
Poznamo več različnih oblik magnezijevih prehranskih dopolnil:
Organske oblike magnezijevih soli (laktat, glukonat, aspartat, citrat) se nekoliko bolj absorbirajo v telesu kot anorganske (karbonat, oksid).
Magnezijev citrat je v pomoč pri rasti kosti in je nujen za pravilno delovanje mišic. Vpleten je v mnoge esencialne metabolične procese, vključno s sproščanjem energije iz glukoze in normalnimi funkcijami živčevja. Aktivira encime potrebne za metabolizem ogljikovih hidratov in aminokislin (prav tako pomaga spodbujati absorpcijo in metabolizem drugih vitaminov in mineralov).
Prehransko dopolnilo Magnezijev citrat je najboljši med neživilskimi oblikami magnezija. Kot citrat se zlahka absorbira v krvni obtok preko cikla citronske kisline.
Magnezij lahko dobite v različnih oblikah – v tekočini, kapsulah ali prahu – in kombinacijah z drugimi koristnimi rudninami in vitamini.
Magnezijev citrat v prahu
Aktiven magnezij v kapsulah
Razmislite o sočasnem jemanju vitamina D. Mnoge študije so potrdile, da večji vnos vitamina D prispeva k boljši absorbciji magnezija. V zimskem času, ko nam primanjkuje sonca, je v tem primeru smiselno sočasno jemati tudi D vitamin.
