Grozdje, plod vinske trte (Vitis vinifera), ki nas skozi jesen razveseljuje s svojimi sladkimi jagodami sodi med najstarejše sorte gojenega sadja. Obstaja mnogo sort. Grozdne jagode so lahko sladkega ali trpkega okusa. Grozdje je ena najbolj razširjenih sadnih vrst na svetu, saj ga gojijo na vseh celinah, razen Antarktike. V svetovnem merilu po pridelavi grozdje celo prekaša skupni pridelek banan, jabolk in pomaranč, vendar se vsaj tri četrtine grozdja predela v vino. Grozdje je bogat vir mineralov, ki je nepogrešljiva hrana za živce in možgane zaradi fosforja, ki ga vsebuje ter dobra hrana za kosti in zobe, saj vsebuje tudi magnezij. Grozdje na telo deluje izjemno čistilno, saj pozitivno vpliva na delovanje ledvic, sečnih poti in črevesja. Uživanje grozdja več dni zapored pa razbremeni krvni obtok in jetra ter hkrati lahko vpliva na zmanjševanje telesne teže. Grozdni sok ureja prebavo in odpravlja zaprtje. Poleg tega učinkovito deluje proti kopičenju sečne kisline, putiki in arteriosklerozi.
Grozdje je bogat vir vitamina C in vitaminov skupine B (razen vitamina B12) ter vitamin K. Med minerali prednjačijo kalij (kar 152mg / 100g), ki je pomemben za uravnavanje presežkov natrija ter za prebavila ter mišice, vsebuje tudi druge minerale kot so mangan, železo, fosfor, kalcij in magnezij.
Reservatol za vitalnost
Lupina rdečega grozdja vsebuje veliko močnega antioksidanta resveratrola. Ta se proizvaja v rastlini za povečanje njegovega preživetja, odpornost za bolezni, okužbe in druge okoljske spremembe. Prav tako učinkuje tudi v telesu. Resveratrol ni samo antioksidant temveč deluje tudi protivnetno, antikarcenogeno, kar pomaga pri zdravljenju kroničnih bolezni kot so rak in Alzheimerjeva bolezen.
Resveratrol je edinstven antioksidant ker lahko prehaja med krvno-možgansko bariero, kjer ščiti možgane in živčni sistem. Varuje celice pred prostimi radikali, znižuje krvni tlak, uravnava protivnetni odziv telesa in zavira širjenje raka, predvsem raka na prostati.
Grozdje vsebuje mešanico fitokemikalij – naravni antioksidanti, ki delujejo sinergično in s tem aktivirajo zaščitne gene, ki zmanjšajo škodo srčne mišice.
Študije so pokazale da grozdje preprečuje mašenje arterij, niža holesterol, zmanjša oksidativen stres, in zmanjša nabiranje maščob v aortah.
Hrana za srce in ožilje
Kar 90% najpomembnejših hranil se skriva v koži in semenih. Antioksidanti v semenih so kar 20x močnejši kot vitamin C in 50x močnejši kot vitamin E. Antioksidanti ščitijo pred boleznimi srca in ožilja, zato pravijo, da je vino dobro za srce. Imeli naj bi namreč sposobnost, da preprečijo oksidacijo škodljivega holesterola, ki poteče zaradi prostih radikalov.
Semena grozdja poleg zmanjševanja krvnega tlaka pozitivno učinkujejo tudi pri zdravljenju levkemije, kožnega raka in debelosti. Pomagajo pri izboljšanju prožnosti sklepov in krvnih žil arterij.
Za ljubitelje belega grozdja: bolj rumeno lupino kot ima grozdje, bolj je sladko. Če je lupina bolj zelenkasta, to pomeni, da je v sadežu več kisline in manj sladkorjev.
Grozdje se odlično poda v razne sokove, smutije, sadne in zelenjavne solate, lahko pa ga uporabite tudi kot sladico, npr. topel preliv za carski praženec ali druge kremne sladice, vendar previdno s količino, saj je lahko pravi energijski zalogaj, saj vsebuje visoke vsebnosti sadnih sladkorjev, zato velja opozorilo o omejeni količini predvsem za sladkorne bolnike.
Recept za jesenski smuti:
3 pesti kodrolistnatega ohrovta in 1 pest peteršillja zmešamo z 1 jabolkom in 2 skodelicami belega grozdja, dodamo 3 dl mlačne vode, sok polovice limete in 1 žličko ekološke moringe v prahu, ki ima špinači podoben okus in vsebuje veliko železa, kalcija in vitamina A. Idej za otroke: tisti, ki želite slajši smuti, dodate 1 sladko hruško 🙂 V blenderju zmešamo vse sestavine. Smutiju lahko dodate nekaj celih koščkov jabolk ali grozdnih jagodk. Sveže postrežemo.
Preberite tudi o tem, zakaj je dobro uživati kodrolistnati ohrovt.
