Deli z ostalimi

Če je zunaj vreme sivo, naj bo vaš krožnik vse prej kot monoton. Preženite temačne misli in izberite barve tudi jeseni in pozimi ter tako izboljšajte svoje počutje; telo vam bo hvaležno.

Kako izbrati najboljšo hrano za zdravje?

Jejte po barvah. Če jeste hrano različnih barv, je to lahko uporabna bližnjica, da pokrijete svoje potrebe po vitaminih, mineralih in fitokemikalijah.

 

Rastline so različnih barv zaradi fitokemikalij oz. fitohranil, ki jih vsebujejo. To so izjemna hranila, ki se nahajajo edino v rastlinah in poleg barve določajo tudi vonj ter okus. Čeprav v primerjavi z vitamini in minerali uživanje fitohranil ni nujno za pravilno delovanje človeškega telesa, to našemu zdravju in počutju prinese ogromno koristnih učinkov.

V razpredelnici so živila jeseni ter zime razvrščena po barvi s pripisanim učinkom na zdravje.

Kliknite in si prenesite RAZPREDELNICO v .pdf formatu!

Kaj pa zamrznjena hrana?

Če se osredotočimo na zelenjavo in sadje, je najboljša izbira sveže. A vendar je bolje kupiti zamrznjeno, kot ju sploh ne uživati! Nikakor ne smemo v isti koš metati zamrznjene zelenjave in sadja ter zamrznjenih gotovih jedi.

Zamrzovanje je boljše kot drugi načini shranjevanja – pasterizacija (kompoti, vložena zelenjava), sterilizacija (konzerve) in sušenje. Na tak način se ohrani največ vitaminov in mineralov. Zamrznjena zelenjava in sadje običajno nimata dodatnih soli, sladkorja ali aditivov, ki niso zaželeni v prehrani, hkrati pa povzročijo poškodbo celičnih sten v živilih, kar pomeni izgubo hranil iz živila med tajanjem. Kakovost zamrznjene hrane je odvisna od načina zamrzovanja – industrijsko globoko zamrzovanje s tekočim dušikom in liofilizacija sta primernejša kot domača skrinja. Vsebnost vitaminov, mineralov in fitohranil je odvisna od tega, v kakšnem stanju je bilo živilo zamrznjeno. Zamrzovanje ni postopek, ki bi »rešil« živilo pred kvarom ali deloval antibakterijsko, saj se procesi v živilu na mikrobiološki ravni ne ustavijo, le v »stanje mirovanja« preidejo. Zamrznjena živila je treba ustrezno odtajati in pred zaužitjem prej toplotno obdelati do središčne temperature 74 °C za vsaj 15 sekund. Zamrzovanje je dobro tudi s tega vidika, da na primer v sezoni zamrznjen stročji fižol gotovo vsebuje več koristnih sestavin kot tisti, ki ga decembra kupimo na oddelku s svežo zelenjavo.

Pri nakupu bodite pozorni na datum zamrzovanja in na morebitno označeno vsebnost vode v izdelku. Zamrznjen izdelek, ki ni sipek, ampak sprijet v kepo, je bil že verjetno odtajan oz. ni bil ustrezno hranjen v hladni verigi. Pozorni bodite še na morebitne dodatke.

Kaj pa suho sadje?

Suho sadje je skoncentrirana različica svežega. Nekateri vitamini, ki so bolj obstojni, so v suhem sadju ostali, določenih pa žal ni več. Suho sadje ima v manjšem volumnu več sladkorja, predvsem fruktoze, kar pomeni, da ga ni primerno uživati v prevelikih količinah, sploh pri sladkornih bolnikih. K sreči je narava poskrbela, da nam naravni mehanizmi v telesu povedo, kdaj je kakšne naravne hrane preveč, in se z njo le redko prenajemo. Suho sadje jemo po občutku, a z zavedanjem, da je to naravna sladkarija.

Ogromna prednost suhega sadja (če ga naredite sami ali kupite tistega brez aditivov) je, da je popolnoma naravno, brez rafiniranih sladkorjev, skoraj brez maščob, soli, hidrogeniranih ali trans maščob…. Torej popolna naravna in kakovostna sladica, ki jo imate vedno lahko pri roki, v avtu, torbici ali pisarni.

Pozor pri nakupu suhega sadja! Ne kupujte takega z dodanim oljem in sladkorjem (sladkorni sirup, kandirano suho sadje). Žveplo, ki je dodano, ob odprtju vrečke hitro izhlapi, zato je potrebna pazljivost pri občutljivih posameznikih.

Suho sadje je energijsko precej gosto! Če na primer 100 g svežega jabolka vsebuje okvirno 80 % vode, je suha jabolka veliko manj. Iz enega jabolka lahko nastane okvirno 12 krhljev. Če jih pojemo 24, zaužijemo enako energijsko vrednost, kot če bi pojedli dve jabolki, volumensko pa smo pojedli manj.

Zelo pomembno je, da jemo raznoliko hrano, polno različno obarvane zelenjave in sadja, saj si tako preprosto zagotovimo vnos dovolj širokega spektra hranil, vitaminov, mineralov in fitohranil, ki delujejo skupaj ter ugodno vplivajo na naše zdravje. Če izbiramo v glavnem sezonsko hrano, ki jo dopolnimo z zamrznjeno hrano, suhim sadjem in drugimi poletnimi shranki, lahko tudi pozimi z malo iznajdljivosti jemo v barvah.

Sunwarrior beljakovine
Sunwarrior beljakovine
Sunwarrior beljakovine
Deli z ostalimi
Prejšnja objavaKako se čez zimo ne zrediti
Naslednja objavaŽivljenje je vrednota (dobrodelna plesna predstava)

Anja Pristavec (univ. dipl. inž. živilstva in prehrane) zaključuje magistrski študij Prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Svoje raziskovanje usmerja na vpliv prehrane na človeka, pri čemer ji pomaga njena lastna izkušnja s hujšanjem. Izkušnje s prehranskim svetovanjem je pridobila s strokovno prakso pri nutricionistki Mojci Cepuš. V okviru Befit-a vodi svetovanja za različna področja prehrane, prednostno za preventivo proti sladkorni bolezni. Je velika ljubiteljica narave in teka. Delo v domačem nasadu ameriških borovnic jo veseli in sprošča. Rada pripravi tudi marsikatero zanimivo zdravo jed. Na portalu MojeZdravje.net bo z vami delila svoje ideje o zdravih receptih in namigih za zdrav način življenja ter hujšanja. Več o Anji in njenem delovanju si lahko preberete na www.prehrana.info.

PODAJ SVOJE MNENJE

Please enter your comment!
Please enter your name here

tri + trinajst =