Zemeljski mandlji (Cyperus esculentus) niso oreščki, ampak so gomolji. V Sloveniji so ti gomolji še dokaj neznani, a ko se prvič z njimi srečate in okusite njihovo sladkobo, vas bodo navdušili.
Odkrili so jih že pred 4000 leti. Stari Egipčani so jih cenili zaradi zdravilnih in regenerativnih lastnosti. Zemeljski mandlji so pravzaprav jedilni gomolji tigrove trave, ki rastejo ob obali južne Španije in Afrike, zato niso alergeni kot običajni oreščki, ki jih poznamo. Naravno sladki zemeljski mandlji so izjemno bogat vir hranilnih snovi, zato jih nekateri imenujejo tudi »hrana preživetja«. Druga imena pod katerimi jih poznamo so:
ZEMELJSKI MANDLJI – TIGROVI OREŠČKI – TIGER NUTS – CHUFA
Prvi dokazi o obstoju zemeljskih mandljev izhajajo iz zgodnjega arhaičnega obdobja, v Severni Ameriki, pred približno 9000 leti. Našli so jih pri izkopavanju mesta Sandy Hill v Connecticutu. Zato se predvideva, da so bili glavni vir hrane za Paleo-Indijance. Odkrili so jih tudi v eni izmed egipčanskih grobnic iz obdobja 6000 leti pred našim štetjem. Stari Egipčani so jih cenili zaradi zdravilnih in regenerativnih lastnosti.
So odlično hranilo za obremenjen živčni sistem in za regeneracijo po intenzivnem umskem delu.
Bogati so z vlakninami (vsebujejo kar 33 g prehranskih vlaknin na 100 g), nase vežejo maščobo ter prebavne sokove in s tem varujejo trebušno slinavko. So brez glutena in primerni praktično za vsakogar. Kljub sladkobi pa zemeljski mandlji ne obremenjujejo trebušne slinavke in so primerni tudi za diabetike.
Hranilne vrednosti
Zaradi vseh teh lastnosti vsekakor spadajo med zdravo in uravnoteženo prehrano. Med drugim tudi pomagajo ohranjati »dobre« bakterije v našem prebavnem traktu, kar je zelo pomembno tudi za samo prebavo. Že 30 g zemeljskih mandljev je dovolj za dnevne potrebe odraslega človeka. Vsebujejo lahko prebavljive beljakovine (7%), nenasičene maščobne kisline (25%), vlaknine (30%) in vitamin E. So odličen dodatek k naši uravnoteženi prehrani. Zemeljski mandlji so okusen vir energije s hitrim regenerativnim učinkom, zato so primeren prigrizek za športnike, za vse aktivne in vse, ki imajo veliko umskega dela. So lahek in priročen obrok, ki ne obremeni želodca. Povečujejo energijo, imajo prijeten, sladek okus in tudi zmanjšujejo apetit.
Bogat vir mineralov
Vsebujejo toliko železa kot ga vsebuje rdeče meso, toliko kalija kot kokosova voda, visoko vrednost magnezija, cinka, fosforja in vitaminov E in C. Ne vsebujejo nasičenih maščob zato dobro vplivajo tudi na zdravje srca in pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka. Vsebnost vitamina E nas varuje pred nastajanjem škodljivih prostih radikalov, ki so odgovorni za propadanje telesnih celic. Primerni so tudi za diabetike, ker pomagajo pri uravnavanju sladkorja v krvi.
Za dobro prebavo
Zemeljski mandlji so bogati z vlakninami, kar dobro deluje na našo prebavo. Vlakna v prebavnem sistemu vežejo nase vodo in s tem povečajo volumen hrane, zato nam dajejo občutek sitosti. Zaradi tega se uporabljajo tudi v dietni namen. Peristaltika se dodatno stimulira, kar vzpodbuja lažjo pot hrane skozi prebavni sistem. Vlakna zemeljskih mandljev pozitivno vplivajo na črevesno floro s svojimi probiotičnimi kulturami. Vzpodbujajo koristne črevesne bakterije in uravnavajo zdravo črevesno floro.
Zaradi vseh teh lastnosti vsekakor spadajo med zdravo in uravnoteženo prehrano.
Pridelava zemeljskih mandljev
Od same pridelave, postopka čiščenja in sušenja pa je odvisna tudi kvaliteta zemeljskih mandljev. Proizvajalci zemeljskih mandljev iz katerih slovenski proizvajalec drobTinka proizvaja vrhunske kvalitetne presne granole so bili pionirji pri proizvajanju ekoloških zemeljskih mandljev in so pod strogim nadzorom in standardi, ki zagotavljajo njihovo kvaliteto. Ne vsebujejo strupenih odpadkov, pesticidov in umetnih gnojil. S takšno pridelavo na ekološki način se ohranja tako narava kot tudi kvaliteta izdelkov. Ohrani se okus, barva in vonj teh zemeljskih mandljev. Podjetje s katerim sodelujejo se tudi zavzemajo za pravično trgovino, kar je v današnjih časih tudi zelo pomembno.
Za presno kvaliteto zemeljskih mandljev pa je pomembno tudi sušenje gomoljev, ki ga je potrebno izvajati pri temperaturi do 42°C, da ohranimo hranilne vlaknine. Gomolji takšne kvalitete vam lahko v domačem cvetličnem lončku poženejo v tigrovo travo.
Kako jih uživamo?
V prehrani jih uporabljamo na več načinov:
- v obliki oreščkov kot samostojni prigrizek
- kot hrustljavo granolo v okusih: banana-vanilija, pomaranča, jabolko-cimet
- kot presno moko za sladice ali napitke: 100% ekološka moka
- kot napitek (recept tukaj)
Zemeljski mandlji ne vsebujejo glutena, so presni in so iz ekološke pridelave.
Moka iz zemeljskih mandljev nam služi kot dodatek pri jutranjih kosmičih in pri peki peciva, pri čemer zmanjšamo tudi vnos drugih sladkorjev. Dodamo jo lahko v sok, smuti ali pudinge. Odlična je pri pripravi presnih sladic, saj doda volumen in zmanjša težo suhega sadja ali oreščkov.
Iz njih lahko naredimo tudi rastlinsko »mleko«. Po sami sestavi je mleko zemeljskih mandljev zelo podobno materinemu mleku. To mleko je primerno tudi za otroke z intoleranco na laktozo, gluten in oreščke.
Primerjava hranilnih vrednosti z materinim mlekom:
- zemeljski mandlji: 51% maščobe, 42% ogljikovih hidratov, 7% beljakovin
- materino mleko: 51% maščobe, 39% ogljikovih hidratov, 6% beljakovin
Recept za rastlinsko mleko iz zemeljskih mandljev najdete tukaj (kliknite na spodnjo sliko).
