Kolo je v mestu zagotovo eno najbolj zelenih prevoznih sredstev. Z njim se lahko priročno odpravimo po manjših nakupih, se spretno izognemo prometnim konicam na poti v službo in iz nje ali pa se odpravimo po drugih opravkih v mestu. Ker nam ni treba iskati parkirnega mesta, prihranimo tudi čas in denar, ob tem pa skrbimo še za lastno zdravje in okolje. Za pot s kolesom je kar nekaj dobrih razlogov, mi smo jih za začetek kolesarske sezone za vas zbrali trinajst, ki vas bodo zagotovo prepričali.

1Najugodnejša pot skozi mesto

Stroški goriva so vse višji, vzdrževanje jeklenega konjička pa je prav tako precejšnja stroškovna obremenitev. Kolo naj bi bilo namreč kar tridesetkrat ugodnejše za vzdrževanje od avtomobila. Kolesarjenje je cenejše tudi od prevoza z avtobusom, saj nam za vožnjo s kolesom ni treba kupiti vozovnice. Pot po Ljubljani pa je še posebej ugodna, saj si lahko kolo izposodimo v javni mreži Bicike(LJ), pri kateri je najem za eno uro brezplačen.

2Porabljamo maščobe, ne goriva

Kolesarjenje je odlična oblika hujšanja, saj na kolesu mimogrede porabimo veliko kalorij. Najbolje je, ker kalorije porabljamo, ne da bi se tega sploh zavedali. Glede na podatke o aktivnostih, ki jih opravljamo pogosto, s kolesarjenjem v pol ure porabimo daleč največ kalorij, kar 325. Na motorju v istem času porabimo le nekaj več kot 50 kalorij, med hojo nekaj več kot 100, s čiščenjem oken pa bomo na primer porabili skoraj 150 kalorij.

3Najhitrejša pot skozi mesto

Vsakdo se je že znašel v prometni konici, najverjetneje takrat, ko se mu je najbolj mudilo. Gneči na cesti se na žalost ne moremo izogniti niti takrat, ko za pot skozi mesto izberemo avtobus. Na kolesu smo veliko bolj prilagodljivi in se spretno izognemo prometnim zamaškom. Statistični podatki dokazujejo, da razdaljo do pet kilometrov v mestu najhitreje premagamo s kolesom.

4Ni avtomobila in ni iskanja parkirnega mesta

Parkirnih mest za avtomobile je malo, saj smo v urbanih okoljih omejeni s prostorom, hkrati pa izgradnja posameznega parkirnega mesta stane več tisoč evrov. Na kolesu se zamudnemu iskanju parkirnega mesta izognemo, saj kolo lahko parkiramo na več mestih, zložljiva kolesa pa lahko odnesemo kar v pisarno. Ker se izognemo parkiranju, prihranimo tudi strošek parkirnine.

5Kolesarjenje rešuje življenja

Študija, izvedena v Salzburgu med letoma 1992 in 2004, je pokazala, da se je, medtem ko se je delež kolesarskega prometa povečal za 40 odstotkov, število poškodovanih glede na kolesarski kilometer zmanjšalo za 40 odstotkov. Kolesarsko mesto je tako lahko bolj varno prav zaradi večjega števila kolesarjev.

6Varujemo okolje

Kolesarjenje je najčistejša oblika mobilnosti. Glede na raziskave, ki proučujejo toksičnost vseh onesnaževal, je kolo doseglo ničelno točko onesnaževanja. Vožnja z avtobusom doseže skupno toksičnost onesnaževal 10, z avtomobilom pa se stopnja onesnaženosti povzpne na 105. Kolo je tako prijazno do okolja, hkrati pa tudi do našega zdravja, saj vdihavamo čistejši zrak.                                   

7Kolesarjenje je pozitivno za gospodarstvo

Motoriziran promet zahteva visoke finančne vložke, z zmanjšanjem motornega prometa pa prihranimo tako na ravni posameznika kot tudi na ravni družbe. Ljudje, ki se vozijo z avtomobili, izgubijo veliko časa v prometnih zastojih, so v slabšem psihofizičnem stanju, zato je tudi njihova storilnost na delovnem mestu v primerjavi s kolesarji manjša. Zdravljenje ljudi je za državni proračun obremenjujoče, manjša storilnost ali odsotnost z dela pa pomeni manjšo produktivnost. Prav tako je kolesarjenje pomembno z vidika nakupovanja v trgovinah, saj kolesarji opravljajo večkratne manjše nakupe in tako na letni ravni porabijo več denarja kot vozniki avtomobilov.

8Postajamo 30 odstotkov pametnejši

Telesna vadba, med katero spada tudi kolesarjenje, ima pozitiven vpliv na inteligenčni kvocient. Študija, opravljena na vzorcu 30.000 ljudi, je pokazala, da se je inteligenčni kvocient (IQ) zvišal z 99 na 128 s pomočjo uporabe vadbene naprave za kolesarjenje. Povečanje spomina se je izboljšalo za 57 odstotkov, koncentracija za 42 odstotkov, sposobnost učenja pa za 44 odstotkov. Kolesarjenje je torej zelo pametna odločitev.


9Na kolesu smo srečnejši

Študija, ki so jo leta 2010 opravili na ameriški fakulteti za šport in medicino, naj bi pokazala, da je za boljšo voljo in počutje dovolj že 30 minut vadbe na dan. Vadba učinkuje na možgane, ti pa sproščajo za srečo in dobro počutje pomembne hormone. Trije ključni hormoni (serotonin, noradrenalin in dopamin) tako poskrbijo, da smo po kolesarjenju boljše volje in imamo večji občutek sreče.

10Do boljšega splošnega zdravja

Kolesarjenje velja za eno najbolj zdravih oblik gibanja. Koristi psihičnemu in fizičnem zdravju ljudi, kolesarji pa manj obolevajo tudi za številnimi drugimi obolenji. Primerno je tudi za starejše, saj noge, sklepe in stopala obremenjujemo v manjši meri. Kolesarjenje hkrati tudi kar za polovico zmanjša tveganje za povišan krvni tlak, srčno kap ter sladkorno bolezen.

11Za trdnejši spanec

Marsikdo ima težave s spanjem, saj se zvečer težko umirimo, naše misli pa nas ohranjajo budne. Raziskovalci z univerze Stanford so ljudem, ki  so trpeli za nespečnostjo, priporočili od 20 do 30 minut kolesarjenja na dan in v študiji navedli neverjetne izsledke, saj se je število ljudi, ki jih je mučila nespečnost, zmanjšalo kar za polovico.

 12S kolesom po večino nakupov

Ko pomislite na nakupovalna središča in trgovine za dom, pomislite na vlečne kovčke, vozičke in velike predmete. V raziskavi, ki so jo opravili v Gradcu, so ugotovili, da je kar 77 odstotkov kupcev svoje nakupe opravilo z avtomobilom. Ob pregledu njihovega nakupa so ugotovili, da bi lahko 80 odstotkov vsega kupljenega blaga pripeljali s košarico ali torbami za kolo. Samo 6 odstotkov nakupov je bilo tako obsežnih, da bi za prevoz potrebovali avtomobil.

13Pot do mladosti

Strokovnjaki britanske univerze Stanford so dokazali, da kolesarjenje pripomore k ohranjanju mladosti. V sodelovanju z londonskim Kings College so izvedli primerjavo dvojčkov in dokazali, da so bili tisti, ki so vsak dan 45 minut vozili kolo, biološko za devet let mlajši od tistih, ki se niso ukvarjali z nobeno aktivnostjo. Med kolesarjenjem namreč kisik najhitreje prehaja v kri, hkrati pa se iz organizma učinkoviteje kot pri drugih oblikah telesne aktivnosti izločajo strupene snovi.

Vir: Zdrave Novice

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

14 − osem =