- Intervju sta pripravili: Katarina Katanec in Jelena Dimitrijevič
- Sprašuje: Katarina Katanec, univ. dipl. inž. živilstva in prehrane
- Odgovarja: Jelena Dimitrijević, certificirana nutricistka in holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano
Kaj so beljakovine in zakaj jih potrebujemo?
Beljakovine so organske molekule, ki so sestavljene iz večih različnih aminokislin. Te tvorijo različne vrste beljakovin. Naše telo ima sposobnost narediti – sintetizirati beljakovino, ki jo v določenem trenutku potrebuje. Osnovni gradniki, ki sintetizirajo beljakovine so esencialne ali ne esencialne aminokisline.
Esencialne naš organizem ne more narediti sam, zato jih dobimo preko hrane. Vsaka naša celica vsebuje in potrebuje beljakovine predvsem za delitev, graditev tkiv in organov, za obnovitev naše kože, nohtov, las… predvsem pa za obnovo, regeneracijo poškodovanih celic. Hkrati pa tudi za posebne snovi v našem telesu kot so encimi in hormoni. Naš imunski sistem prav tako potrebuje beljakovine za določene molekule, kot je hemoglobin – ki prenaša kisik po našem telesu.
V primeru, ko nam primanjkuje energije, ko nimamo dovolj ogljikovih hidratov (iz katerih ponavadi pridobivamo energijo) ali maščob, potem telo uporabi beljakovine.
V kateri hrani najdemo beljakovine?
Marsikdo povezuje beljakovine z mesom, živili živalskega izvora vendar beljakovine najdemo v vsakem živilu, tudi npr. v sadju. Pomembno je v kakšnih količinah, kakšna je aminokislinska sestava in kako naše telo izkoristi hrano, ki jo zaužijemo.
Pomembno je vedeti, da s popolno rastlinsko prehrano ni potrebno paziti na kombinacije živil. Ob raznoliki raslinski prehrani v nekaj dnevih pokrijemo vse potrebe po potrebnih hranilih. Naše telo je zelo pametno in bo izkoristilo vse kar bomo zaužili, posebej iz polnovredne rastlinske prehrane.
Razlika med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami?
Razlika med beljakovinami rastlinskega in živalskega izvora je predvsem v aminokislinski sestavi. Pri beljakovinah živalskega izvora imamo predvsem presežek aminokislin metionina in lizina.
Hkrati imamo pri živilih živalskega izvora več aminokislin, ki vsebujejo žveplo. Presežek žvepla v telesu ni zaželjen, ker se posledično v presnovih procesih ustvarja več kislin, to zmoti normalno pH vrednost v našem telesu, kar pripelje do večje porabe kalcija, da se nevtralizirajo same kisline.
Pomembno se je zavedati, da ob uživanju beljakovin živalskega izvora poleg zaužijemo tudi veliko nasičenih maščob, holesterola, hormonov, pesticidov, herbicidov, težkih kovin in različnih drugih snovi, ki v našem telesu niso zaželene. (glej vir*na koncu članka)
Pri rastlinskih beljakovinah nimamo presežka teh dveh aminokislin. To je ugodno za naše telo predvsem zato, ker sodobne raziskave kažejo, da je metionin sprožilec nastanka raka, srčno-žilnih boleznih in predvsem drugih vnetnih procesov v našem telesu.
Pri uživanju rastlinskih beljakovin zato tega vpliva ni, tudi če presežemo dnevno količino beljakovin, ki jih potrebujemo. Poleg tega pri uživanju rastlinskih beljakovin dobimo tudi veliko vlaknin, različnih drugih hranil, ki so nam dostopni s pravilno pripravo živil.
Če razširimo pogled, z uživanjem izključno rastlinskih beljakovin pripomoremo k varstvu okolja in živalski etiki, ki v današnjem svetu sigurno nista zanemarljiva. Predvsem v zahodnem svetu, kjer nam ni treba uživati beljakovin živalskega izvora, da bi bili zdravi.
V 2. delu intervjuja z Jeleno, boste prejeli odgovore na vprašanja:
1. Koliko beljakovin potrebujemo dnevno?
2. Kdo potrebuje dodatne beljakovine?
3. Kakšna je absorpcija beljakovin?
Povzetek 2. dela intervjuja bo objavljen kmalu.
Do takrat pa vas vabimo, da si ogledate nadaljevanje intervjuja v 3. delu.
*Vir: del o metioninu: knjiga “Beljakovine za življenje in smrt”, avtor dr. Iztok Ostan.
