Že samo nekaj minut sproščanja na dan lahko bistveno zmanjša tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Dnevna meditacija lahko vključuje tehnike globokega dihanja, kontemplacijo v tišini ali koncentriranje na določeno stvar, na primer barvo, stavek ali zvok (znan kot mantra) – vse to lahko pomaga pri blaženju stresa in odpravljanju anksioznosti. Na dnevno meditacijo lahko gledate kot na dnevni dopust stran od vsakodnevnega stresa.
Stres je naravni alarmni sistem našega telesa. Med njim se sprošča adrenalin, ki pospeši dihanja in srčni utrip ter povzroči, da krvni tlak poskoči v višave. Gre za star evolucijski mehanizem, ki pa je lahko izjemno škodljiv, če se ponavlja redno in dolgo časa.
Kadar smo pod stresom se naše telo odziva podobno, kot če bi nas bilo ves čas strah, da nas za naslednjim vogalom čaka morilec.
V davni preteklosti so na naše prednike prežale resnične nevarnosti, danes pa si jih bolj ali manj ustvarjamo sami v naših glavah. Le redko se zgodi, da smo pod stresom zaradi resnične nevarnosti – običajno gre le za naše misli, strahove in sodbe o dogodkih. Te ustvarjajo stresne odzive v telesu, v resnici pa je stres pogosto le odločitev o tem, kako bomo reagirali na neko situacijo.
Sabljaste tigre in medvede iz prazgodovine smo zamenjali s finančnimi skrbmi, družinskimi dramami in službenimi skrbmi – težava je v tem, da naše telo ne prepozna razlike med resnično fizično nevarnostjo in interpretacijo v naši glavi, zato v odgovor še naprej izloča enake stresne hormone.
Za ljudi, ki imajo težave s srcem in ožiljem, je lahko meditacija odličen način za blaženje stresa in izboljšanje zdravja. Z meditacijo v življenje vnesemo več ravnovesja, pomaga pa tudi za boljše spanje.
Nedavne raziskave imajo obetavne rezultate o povezavi med meditacijo in zmanjšanim krvnim tlakom. Raziskava iz leta 2012 je pokazala, da imajo odrasli s srčno-žilnimi obolenji kar 48 odstotkov manjšo možnost za srčni zastoj in kap, če prakticirajo transcendentalno meditacijo.
Obstaja cel kup različnih tipov meditacije, pomembno pa je, da vsak zase najde tisto, ki mu najbolj ustreza. Poskusite na primer z umirjeno jogo. Če vam joga ne diši, preizkusite delavnico meditacije, preberite nekaj knjig o čuječnosti ali na internetu poiščite spletno delavnico o meditaciji (obstaja cel kup brezplačnih vsebin). Še bolje je, če k sodelovanju povabite prijatelja ali družinskega člana, da lahko z nekom delite izkušnje in pridobljeno znanje.
Veliko ljudi misli, da gre pri meditaciji za sedenje na miru in s prekrižanimi nogami. To ni nujno res – obstajajo tudi meditacije v gibanju, kot so nekatere vrste joge in tai chi, kjer so vključeni nežni gibi, za katere je potrebno veliko koncentracije in ravnotežja.
Meditacija lahko pomembno prispeva k nadzorovanju stresa ter tako zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni, ni pa nadomestilo za druge pomembne spremembe življenjskega stila. Te vključujejo polnovredno prehrano, manjši vnos natrija in sladkorja ter vsakodnevno telesno aktivnost.
Ne pozabite tudi, da je srce pomemben organ – tako v fiziološkem kot v čustvenem smislu. Meditacija bo neposredno pomagala vašemu fizičnemu telesu, hkrati pa vam bo pomagala vzpostaviti čustveno ravnovesje. Tako boste za zdravje svojega srca in ožilja poskrbeli z vseh možnih vidikov!