Saj veste, zdravje izvira iz prebavil. Probiotiki so ena beseda za bilijone majhnih organizmov, ki živijo v našem črevesju in skrbijo točno za to, za naše zdravje. Med dobre in koristne črevesne bakterije spadajo Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces boulardii, Streptococcus thermophilus, Enterococcus faecium in Leuconostoc. “Dobre” jim rečemo zato, ker ohranjajo zdrave črevesne sluznice, to pa posledično vpliva na absorpcijo hranil, redno izločanje in splošno dobro počutje.
Popolno nasprotje probiotikov so antibiotiki, ki uničujejo bakterije. Na žalost ne samo slabih, torej tistih, ki so povzročile bakterijsko infekcijo, temveč tudi naše dobre črevesne bakterije. To povzroči neravnovesje v črevesni flori in lahko poslabša našo prebavo, s tem pa tudi celotno zdravje. Rešitev je, da uporabljamo antibiotike zelo premišljeno in samo, kadar je to nujno potrebno, hkrati pa uživamo veliiiko fermentirane hrane.
Poleg fermentiranih živil si lahko do zdravega črevesja in brezhibne prebave pomagamo tudi neposredno s probiotiki.
Zakaj fermentirana hrana?
Naši predniki so uživali fermentirano hrano že od nekdaj, ker so na tak način najlažje shranjevali nekatera živila za daljši čas. Različne kulture, od evropskih narodov pa do Koreje so se zanašale na fermentirana živila kot na zdravilo za dobro prebavo. Fermentacija poteče, ko mikroorganizmi v hrani enostavne sladkorje in škrob spreminjajo v mlečno kislino. To pomaga ohranjati življenjsko dobo živila in hkrati ustvarja nove vitamine, encime, omega-3 maščobne kisline in številne probiotične kulture. Uživanje fermentirane hrane je tako eden najbolj naravnih in neposrednih načinov za obogatitev naše črevesne flore z dobrimi bakterijami in ustvarjanje zdravega ravnovesja v telesu.
Poskusite z naslednjimi 3 fermentiranimi živili:
Tempeh
Tempeh je poznan predvsem v azijski kuhinji in se pridobiva iz fermentiranih sojinih zrn. Že sama sojina zrna so izjemno hranljiva in bogata z beljakovinami – takšen je tudi tempeh, le da je obogaten še z dobrimi probiotičnimi bakterijami. Tempeh ima čvrsto teksturo in zemeljski okus, uporabljamo ga lahko v juhah in enolončnicah, ali pa ga popečemo na olju.
Kislo zelje
Kislo zelje je pri nas tradicionalna hrana. Čeprav ga uživamo predvsem pozimi, bi ga bilo prav vključiti na jedilnik skozi celo leto! Kislo zelje vsebuje veliko glukozinolatov, ki delujejo protirakavo. Največ koristnih učinkov bomo iz kislega zelja dobili, če izberemo nepasteriziranega in ga čim manj toplotno obdelujemo. Kisanje zelja je pravzaprav tako enostavno, da lahko doma vedno hranimo kozarec ali dva.
Kombuča
O kombuči in njenih koristih smo bolj podrobno že pisali v tem prispevku. Gre za fermentiran napitek, ki vsebuje vse koristi fermentiranih živil v obliki tekočine. Osnova kombuče je sladkani čaj (običajno črni ali zeleni), ki ga po želji obogatimo z zelišči ali sadjem. Za fermentacijo je odgovorna simbiotska kolonija bakterij in kvasovk, okus pa je zelo prijeten in podoben nekakšni gazirani pijači z mehurčki. Najbolje si je vsako jutro privoščiti en kozarec!
