Sezonska hrana je boljša za naše zdravje in okolje. Uživanje sezonskega sadja in zelenjave je ključnega pomena za naše zdravje in skrb do okolja. Po naravnem življenjskem ciklu ima sezonsko sadje in zelenjava obrana na vrhuncu zrelosti več hranil in aktivnih snovi, vitaminov in mineralov ter bolj intenziven okus in aromo. Sezonsko sadje in zelenjava sta tudi cenejša, bolj sveža in če sledimo sezoni, lahko močno zmanjšamo tudi ogljični odtis. Tu je seznam najboljših živil, ki so v sezoni septembra.
Nenazadnje, slediti sezoni pomeni jesti bolj raznovrstno. Veliko manj verjetno je, da bomo eno isto vrsto sadja ali zelenjave jedli dan za dnem, ker se živila v naravi menjajo skozi vse letne čase, celo mesece.
Kaj torej jesti v septembru, da bo kar najbolj sezonsko, sveže in hranljivo?
FIGE
Fige ali smokve so bogat vir kalcija, železa, kalija, magnezija, fosforja in drugih rudnin. Imajo odlično razmerje med natrijem in kalijem, kar zelo ugodno vpliva na zdravje srca in ožilja. Ugodno razmerje med kalijem in natrijem prispeva tudi k zniževanju krvnega tlaka. Vsebujejo kar 270 mg kalcija, ki varuje kosti pred osteoporozo. Vitamini skupine B, ki jih fige vsebujejo, prispevajo k boljšemu pomnjenju in koncentraciji ter k normalnemu delovanju živčevja ter boljšemu počutju. Sveže fige imajo skoraj štirikrat manj kalorij kot suhe fige. Sveže imajo povprečno 80 kcal na 100 g, suhe pa kar 275 g na 100 g. Japonske študije so pokazale odlične rezultate pri zmanjševanju tveganja za rakom na prostati.
Poleg hranilnega učinka imajo tudi mnogo zdravilnih učinkovin: zaradi obilice rudnin pomirjajo, učinkovite so pri težavah s stresom, saj vsebujejo veliko magnezija – sveže ga vsebujejo 20 mg/100 g, suhe pa kar 90 mg/100 g, zato so koristne kadar imamo naporno miselno delo ali smo pod stresom. Odlične so kot malica za otroke, predvsem v tem letnem času, ko je njihova sezona na vrhuncu, šolske obveznosti pa se bodo kmalu začele. Najbolje si jih je privoščiti kar sveže. Več o figah si preberite v prispevku tukaj.
GROZDJE
Grozdje je prava jesenska superhrana. Je bogat vir mineralov, ki je nepogrešljiva hrana za živce in možgane zaradi fosforja, ki ga vsebuje ter dobra hrana za kosti in zobe, saj vsebuje tudi magnezij. Lupina rdečega grozdja vsebuje veliko močnega antioksidanta resveratrola. Ta se proizvaja v rastlini za povečanje njegovega preživetja, odpornost za bolezni, okužbe in druge okoljske spremembe. Prav tako učinkuje tudi v telesu. Resveratrol ni samo antioksidant temveč deluje tudi protivnetno, antikarcenogeno, kar pomaga pri zdravljenju kroničnih bolezni kot so rak in Alzheimerjeva bolezen. Resveratrol je edinstven antioksidant ker lahko prehaja med krvno-možgansko bariero, kjer ščiti možgane in živčni sistem. Varuje celice pred prostimi radikali, znižuje krvni tlak, uravnava protivnetni odziv telesa in zavira širjenje raka, predvsem raka na prostati. Študije so pokazale da grozdje preprečuje mašenje arterij, niža holesterol, zmanjša oksidativen stres, in zmanjša nabiranje maščob v aortah. Več koristi o grozdju si preberite v prispevku tukaj.
SLIVE
Slive spadajo med najbolj raziskane vrste sadja. Odkrili so, da vsebujejo veliko količino fitohranil, ki imajo izredno moč uničevanja škodljivih snovi v telesu, še posebno učinkovito pa ščitijo tako zelo dragocene možgane. Poleg tega so slive odličen vir vitaminov A in C, minerala kalija in vlaknin. Zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin so tudi odlična prva pomoč pri zaprtosti, pomagajo pri urejeni prebavi. So nizkokalorično superživilo, ki po zaužitju ne zvišuje ravni sladkorja v krvi. Sredje velika sliva vsebuje 113 mg kalija, ki pomaga pri uravnavanju visokega krvnega tlaka in zmanjšuje tveganje možganske ali srčne kapi. Visoka vsebnost vlaknin pomaga pri zniževanju slabega (LDL) holesterola in zvišuje raven dobrega (HDL) holesterola. 100 gramov sliv vsebuje samo 46 kalorij, hkrati pa pospešujejo tudi presnovo ogljikovih hidratov in pomagajo pri ohranjanju zdrave telesne teže. Imajo nizek glikemični indeks, zato so primerne tudi za diabetike. Redno in zmerno uživanje sliv pomaga pri nadziranju ravni sladkorja v krvi in zmanjšujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
JABOLKA
Jabolka vsebujejo pektin, vlaknino, ki se v prebavilih veže na težke kovine. Tako se te strupene snovi lažje izločijo iz telesa še preden bi se lahko vsrkale v krvni obtok in potovale v jetra. Na ta način jetrom močno olajšamo njihovo delo. Jabolka vsebujejo številne vitamine in minerale: vitamin C, vitamin K, vitamin B6, riboflavin, kalij, baker, magnezij in mangan. So odličen vir prehranskih vlaknin. Z enim samim jabolkom boste pokrili približno 20% dnevnih potreb po vlakninah. Prehranske vlaknine zmanjšujejo energijsko gostoto hrane, upočasnijo praznjenje želodca, pospešujejo prehajanje črevesne vsebine, povečajo količino blata, upočasnjujejo absorpcijo glukoze in zmanjšujejo holesterol.
HRUŠKE
V Sloveniji poznamo različne vrste hrušk. Glede na čas zorenja ločimo zgodnje, srednje zgodnje poletne, pozne poletne in pozne jesenske sorte hrušk. Najpogostejše sorte v Sloveniji, so predvsem Dolgorepke, Viljamovke, Konferans in Pastorjenke. Seveda obstaja še vrsta drugih sort tega sočnega, sladkega, bogatega z vitamini in minerali sadeža. Nam najljubše so tiste še zelene Dolgorepke v juliju, ki imajo tanko in gladko kožico, meso pa je čvrsto, sočno in sladko. Letos je bila še posebej dobra letina, zato lahko hruške še vedno dobimo pri lokalnih kmetih. Hruške so super izbira za nadev ali polnilo različnih peciv, pit, biskvitov, saj so same po sebi dovolj sladke, tako da ne potrebujemo dodatnega sladkorja. Tukaj lahko najdete odličen recept za jesensko hruškino pito.
ČRNI BEZEG
V ljudskem zdravilstvu črni bezeg uporabljajo proti nahodu in vnetju obnosnih votlin, za izločanje vode ter kot blago odvajalo in blago protivnetno zdravilo. Poparek bezgovih cvetov naj bi spodbujal potenje, s čimer se strokovnjaki ne strinjajo povsem, saj pravijo, da je potenje zgolj posledica zaužitja vroče tekočine, pa naj bo to bezgov čaj ali juha. A ljubiteljev bezgovih pripravkov to ne moti. V Sloveniji lahko še danes ob številnih kmečkih hišah najdemo drevo črnega bezga, ki so ga nekoč imeli za svetega. Čeprav črni bezeg vsebuje majhne količine sambunigrina, o strupenosti ne poročajo. Vendar čezmerna ali dolgotrajna uporaba bezgovih pripravkov povzroči preveliko izločanje kalija s sečem. Med nosečnostjo ali dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljajte (vir: bodieko.si).
FIŽOL
Fižol je dostopno in zdravo lokalno živilo. Koristno bi bilo, da bi ga večkrat uvrstili na naš jedilnik, saj po kakovosti hranil prekaša večino druge zelenjave. Je zelenjava in stročnica z visoko vsebnostjo beljakovin (vsebuje kar 8 g beljakovin na 100 g živila), poleg tega pa vsebuje tudi kalcij, magnezij, kalij, folat, mangan in železo. V jesenskem času ga uživajte skupaj s krompirjem, lahko si pripravite matevž ali ga dodate na solate. Če niste ljubitelj njegovega okusa, pa bi ga vseeno radi dodali na vaš jedilnik, ga poskusite v sladicah. Prav nič se ga ne čuti, obljubimo! Iz njega lahko pripravite odlične čokoladne brownije, kjer je osnova prav fižol. Lahko pa ga kombinirate s čičeriko za okusne brownije.
GOBE
Jesenski čas je čas dolgih sprehodov po gozdu in nabiranja jurčkov. Jurčki sodijo med zelo dragocene gobe in imajo po mnenju mnogih čudovit vonj. Te čudodelne gobe vsebujejo veliko selena, vitamina B3 in nekatere ostale vitamine. V jurčkih prevladuje predvsem selen, saj ga vsebujejo kar 150 mikrogramov na 100 gramov njihove teže. Selen je sestavina oziroma učinkovina, ki pomaga razstrupljati naše telo, še posebej je uspešen pri razstrupljanju težkih kovin. Poleg razstrupljanja pa ima tudi druge funkcije – med drugim zmanjša možnost za razvoj alergij na kemične strupe. To stori tako, da aktivira imunski sistem, ki postane uspešnejši v boju proti težkim kovinam, nalezljivim boleznim in strupom. Prav tako pa je pomemben pri srčni mišici, saj deluje kot gradnik. Selen in z njim povezani jurčki zelo primerna in priporočljiva hrana za vse bolnike s srčno – žilnimi obolenji, saj se jim z uživanjem jurčkov zmanjša možnost srčnega infarkta. Jurčki oziroma njihove sestavine (selen) preprečujejo prehitro strjevanje krvi, oziroma to poteka samo v primeru celjenja ran na koži. Tudi zdravstvene raziskave so dokazale, da selen v krvi neposredno preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Jurčki so poleg selena bogati tudi z vitaminom B3 (niacin), ki je prav tako učinkovito »varovalo« pred srčnim infarktom, hkrati pa tudi pomirja organizem. V teh čudežnih gobah je prisoten tudi vitamin D, ki zavira vnetja, zvišuje koncentracijo ter krepi kosti in zobe. (vir: bodieko.si)
KODROLISTNATI ALI LISTNATI OHROVT
Ohrovt vsebuje več železa kot govedina. Vsebuje veliko pomembnih hranilnih snovi, vitaminov, folne kisline in magnezija. Ena sama skodelica ohrovta ima le 36 kalorij in 5g vlaknin, kar je odlično za dobro prebavo. Vsebuje veliko pomembnih hranilnih snovi, vitaminov, folne kisline in magnezija. Je bogat vir železa. Ohrovt vsebuje več železa kot govedina. Železo je bistvenega pomena za tvorbo hemoglobina in encimov, celično rast, pravilno delovanje jeter in transport kisika. Vsebuje veliko kalcija. Ohrovt vsebuje več kalcija kot mleko. Pomaga preprečevati osteoporozo in ohranja zdrav metabolizem, pomaga tudi pri preprečevanju izgube kostne mase. Kalcij v kombinaciji z vitaminom C v ohrovtu pripomore k ohranjanju hrustanca in gibljivosti sklepov. Preberite tudi: 10 razlogov zakaj uživati ohrovt.
Preberite tudi: 10 najboljših živil jeseni.
