Dieta LCHF: Low Carb, High Fat, kar pomeni manj ogljikovih hidratov in več maščob.
Pri nas je dieta poznana kot ketonska oz. ketogena dieta. Zagovarja uživanje zelo malo ali nič ogljikovih hidratov in sorazmeroma veliko maščob in beljakovin. Pa je to res čudežna dieta, ki bo namesto vas »pometla« z odvečnimi kilogrami?
Ekstremno spreminjanje prehrane daje rezultate samo na kratek rok!
Vsaka dieta, ki omejuje določeno skupino živil, je lahko učinkovita dieta, a vprašanje, ki se takoj postavi, je: »Koliko časa se lahko držimo strogih omejitev?«
Približno 80 % dnevno vnesene energije pri ketogeni dieti zagotovijo maščobe, 20 % beljakovine in ogljikovi hidrati. Namesto, da telo kot vir energije uporablja sladkor – glukozo, ga preusmerimo na pridobivanje energije iz maščob in ketonskih telesc. V primeru kratkotrajne diete to ni dobro.
Stanje ketoze (ketoza je stanje, ko za energijo namesto sladkorja – glukoze uporabljamo maščobne kisline in ketonska telesca kot vir energije) se sicer doseže s stradanjem oz. postenjem, v primeru diete pa torej z omejitvijo vnosa ogljikovih hidratov.
Pri hujšanju je pomemben individualni pristop, zato ketonska dieta ni primerna za vsakogar. Ketonska dieta se osredotoča na maščobe (maslo, kokosova maščoba, mast, olja), meso in drobovino, ribe, jajca ter na zelenjavo z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov (zelje, solata, kumara). Porcije sadja so izjemno pičle.
V klinični praksi se ketogena dieta uporablja za zdravljenje epilepsije in redkih metabolnih obolenj, zlasti pri bolnikih s pomanjkanjem določenih encimov (encim piruvatna dehidrogenaza) in pomanjkanjem transporterja (prenašalca) za glukozo ter bolnikih z rakom. V primeru inzulinske rezistence (odpornosti na inzulin) ketonska dieta lahko izboljša občutljivost celic na inzulin.
Ketogena dieta privede do povečanega odvajanja vode iz telesa, saj je za vsak gram ogljikovih hidratov (glikogen v mišicah, jetrih in krvi) v telesu vezanih 2,4 grama vode. Izpraznijo se glikogenske zaloge, povečata se razgradnja maščob in sitost. Največji učinki so vidni v prvih šestih mesecih.
V prehodni fazi je pogosto slabo počutje, občutek nemoči, nato lahko nastopijo prebavne težave, zaprtje, ledvični kamni ter neurejen nivo krvnih lipidov.
Nujna je striktna kontrola porcij, zato je vzdrževanje načina prehrane težko dolgoročno. Poraja se tudi vprašanje porekla živil, ki jih ketogena dieta favorizira. To so živila živalskega porekla, katerih kakovost je (še posebej mesa) v času masovne proizvodnje vprašljiva in vse prej kot optimalna za uživanje v predvidenih količinah.
Poleg hrane same gre za spremembo življenjskega stila v celoti in lahko privede to težav oz. nesporazumov v socialnih odnosih. Pogosto ljudje pojejo premalo maščob in preveč beljakovin. Lahko pride do mišičnih krčev, saj je potrebno povečati količino soli in mineralov v prehrani ter tudi vode.
V praksi ketogene diete sama ne priporočam. Vedno, ko se lotite hujšanja in dobite dieto pred sabo, si nujno zastavite vprašanje: »Ali se bom lahko takega načina prehranjevanja držal celo življenje?« Če je vaš odgovor: »Da!«, je to prava dieta za vas, sicer pa je vsaka kratkoročna sprememba prehrane stres za vaše telo in je vse prej kot koristna.
Še več, v praksi ugotavljamo, da osebe, ki imajo za seboj vrsto različnih diet potrebujejo posebno pozorno spremljanje in dolgoročno je edino uravnoteženo prehranjevanje učinkovito orodje za izgubo telesne teže in optimalno zdravje.
Ketogena dieta je aktualni trend, prejšnji je bila prehrana z manj maščob, kaj sledi bomo videli. Vsako ekstremno spreminjanje prehrane na kratki rok dá nek fiktiven rezultat, a posledice niso trajne in življenjske.
Če se želite posvetovati o vašem načinu prehrane, lahko kontaktirate Befit na www.prehrana.info. Z veseljem vam bomo pomagali najti primerno rešitev.
Če se želite naučiti več o zdravem načinu prehranjevanja in sestavi optimalnega jedilnika, vas vljudno vabim, da se nam pridružite na 10-tedenskem tečaju Temelji zdrave prehrane in zdravega jedilnika, ki ga organiziramo v Ljubljani.
