NAVADNI HMELJ – Humulus lupulus
Običajno hmelj poznamo kot gojeno rastlino, ki pri nas uspeva v Savinjski dolini in ga uporabljamo predvsem v hmeljarstvu. A ponj gremo lahko tudi v naravo, saj pri nas raste kot samoniklo. Okus ima rahlo podoben divjim špargljem. Navadni hmelj ali humulus lupulus ima značilne nazobčane liste in je vzenjalka. Najbolj pogosto jo boste našli ob rečnih bregovih v mesecu maju.
Mladega nabiramo spomladi, ko iz vlažnih in senčnih tal (predvsem ob vodi) poženejo nežni zeleni poganjki, ki kaj hitro najdejo bližnjo rastlino na katero se ovijejo in po njej hitro rastejo.
Kako ga prepoznamo?
Rastlino takoj spoznamo po značilni ovijajoči se rasti in dlanastih, nazobčanih listih. Hmelj je vzpenjavka, ki zraste do 5 metrov visoko. Nasprotno nameščeni dolgopecljati listi so tri- do petkrpi, pri dnu srčasti in izrazito nazobčani. Rastlina je dvodomna. Na ženskih rastlinah dozorijo cvetovi v soplodja oziroma storžke, ki jih uporabljajo v pivovarski industriji.
Kako mlade poganjke hmelja uporabimo v kulinariki?
Mlade hmeljeve poganjke lahko uporabimo na različne načine: kot dodatek zelenjavi, juham, kašam (kot so rižote, ajdova kaša, ipd) ali pa jih pripravimo z jajčkom.
Za 1 osebo potrebujemo:
- 100 g svežih mladih poganjkov oziroma vršičkov hmelja
- 2 domači jajci
- 20 ml olja (oljne ogrščice) ali ghee masla
Priprava: na olju popražimo (cca 5 min) na 5 cm narezane poganjke hmelja, nato umešamo dve jajci in pečemo še toliko časa da zakrknejo. Solimo s solnim cvetom in postrežemo s kosom dobrega domačega kruha. Pri uživanju divjih poganjkov hmelja bodite pozorni na količino. Tako kot pri divljih šargljih velja zmernost, ne več kot 1 porcija na enkrat.
Dober tek!
Če bi si želeli več znanja o divjeraslih užitnih rastlinah, vas vabim, da se mi pridružite na izobraževalno-kulinaričnih delavnicah v naravi, ki jih organiziram v sodelovanju z Rožma.si